Privilegiji so bili nekoč in so še danes temelj družbene ureditve.
»Niti na kraj pameti« mi ni prišlo, da bi šel na referendum o zakonu za dodatne pokojnine kulturnikom. Referendum v imenu ideologije in skrajne želje po oblasti? »Niti na kraj pameti«!
Pa ne samo zato, ker dvajset let spremljamo skrajno primitivno manipulacijo predlagatelja referenduma, ampak predvsem zato, ker mi na kraj pameti ni prišlo, da bi preučil zakon iz 1974. leta in še novi predlog zakona. Za to imamo poslance in to je njihovo delo. Če tega niso sposobni (Kar je tudi možno glede na to, kakšen je naš politični sistem in s kakšnimi predznanji in predsodki nekateri postajajo poslanci), je drugo vprašanje. Odločitev, ki bi jo oni sprejeli, bi jo sprejel tudi jaz.
Zato SDS-ova skrajno spolitizirana in zmanipulirana kampanja namena pri meni ni dosegla. Nasprotno, še bolj se je utrdilo prepričanje, da za vsem, kar dela SDS, stoji manipulacija. Manipulacija z državljani, z državo, z javnimi financami, z zgodovino, z zunanjo politiko, z dnevno politiko in volivci, ter zvestimi militanti. In tudi s svojimi lastnimi člani in poslanci, kar pušča pregloboke, tudi psihične posledice v lastni vrstah. Vse v imenu ideologije in skrajne želje po oblasti. Načrtno, vztrajno in postopno, že trideset let, kljub temu, da za sabo puščajo psihične in fizične razvaline, »trente«. Zelo podobno svinčenim 50. letom takoj po vojni, ko so ljudje končali označeni ali celo na Golem otoku že zaradi enega vica o Titu. A to je drugo vprašanje, vprašanje, ki zadeva skrajne ideologije in človeško naravo, ki žrtvuje tudi lastne otroke za dosego ciljev. Takšne skrajnosti nato pripeljejo do ukrajinske vojne, genocida v Palestini, resnih groženj v Kitajskem morju, in teorij zarote vse povprek.
Tajming
A tudi druga stran ni imela »na kraj pameti«, kaj je povzročila s predlogom zakona: TAJMING! Že na prvi pogled je čas, v katerem je predlog zakona spravljen v proceduro, zgrešen. V politiki ne gre le za to, kaj je prav ali ne, pač pa gre za psihologijo množic, za izgradnjo zaupanja med volivci in sledilci. V tem kontekstu zakon ni bil vložen v proceduro v pravem času.
Zelo pomembne zadeve bi morali pred tem razrešiti, takšne, ki imajo prioriteto pred vprašanjem peščice dodatnih pokojnin, ki jih državne finance ne bi niti čutile. A pri tem je šlo za popolnoma nekaj drugega. Šlo je za prioritete in izgradnjo zaupanja med volivci, ki bi na koncu, po vsej verjetnosti tudi z dobro voljo, sprejeli predlog o dodatnih pokojninah. A le po tem, ko se razrešijo druge prioritete. Mnogi nasprotniki referenduma imajo slab priokus ob dilemi, zakaj privilegirane pokojnine, ko imamo še toliko nujnih zadev.
Za profesionalne politike ni skrivnost, da je v politiki zaupanje najpomembnejše.
Tajming je pri izgradnji zaupanja zelo pomemben. To zahteva izkušnje, znanje, potrpežljivost in veliko, veliko učenja, branja, poslušanja in prepričevanja. Za profesionalne politike ni skrivnost, da je v politiki zaupanje najpomembnejše. Pomembnejše je od tega ali je kaj prav ali ne. Zaupanje se gradi s pravilnim zaporedjem in strateško (to SDS dela zelo dobro, a na žalost za zgrešene namene). Strategije v slovenski politiki ni, ker se vedno pojavljajo novi obrazi, vedno novi amaterski politiki, ki pogosto ne zdržijo niti enega mandata. Ta cikličnost nas nato vodi v spiralo navzdol, posledica pa je nezadovoljstvo in radikalizacija volivcev, ki so hrana populistom in skrajnežem. Ta cikel povzroča vzpon skrajnih ideologij in na koncu kaos. Kaosu pa sledi avtokracija, pogosto še diktatura.
Upokojenski kastni sistem
Da je čas za zakon močno zgrešen, priča tudi podatek, da je v Sloveniji tretjina od vseh upokojencev pod pragom revščine. V zadnjih letih se je upokojevalo po 57,5 odstotnem odmerku: še več, nič za študij, nič za služenje vojaškega roka, nič za vzgojo otrok. To niti ne bi bilo sporno, če drugi upokojenci teh privilegijev ne bi imeli. Pa jih imajo. Zato govorimo o kastnem sistemu med upokojenci.
Še več. Smo še vedno na prehodu iz nekdanjega socialističnega sistema, ko se soočamo še vedno s številnimi otroškimi boleznimi sistema, predvsem parlamentarne demokracije, slabšanjem delavskih pravic in spremembami, ki jih globalni razvoj pušča na delo in celoten proces proizvodnje. V tem sistemu je globalni fenomen ne le siva ekonomija in skrajno izkoriščanje narave in dela, temveč tudi sam nastanek prekarnih delavcev. Prekarni delavec je kot gobica v pomivalnem koritu, ki jo zavržemo po nekaj dnevih uporabe, zveriženo, potrgano, mastno – neuporabno in mrtvo.
Prekarni delavec je kot gobica v pomivalnem koritu, ki jo zavržemo po nekaj dnevih uporabe, zveriženo, potrgano, mastno – neuporabno in mrtvo.
Vse kaže, da ne zakonodajalec ne izvršna oblast (in tudi ne vsi delodajalci in še drugi), ne dojemata, da prekarci niso mogli vplačevati dostojne pokojnine, ker se s prihodki ene prekarne plače družine ne da preživeti. In trenutno imamo 40 odstotkov delavcev v prekarnem odnosu. Kaj bo šele, ko se ta generacija pričenja upokojevati?!
Nato se pojavijo »ciklični« politiki, ki obdolžujejo, da si nekateri želijo pokojnino na račun nedela. Pozabljajo pa, da je razliko, ki bi morala v pokojninsko blagajno, na račun nizke plače pobral delodajalec – izkoriščevalec prekarnega dela. Ta isti delodajalec, ki mu je SDS pred leti znižala davek na dobiček, je isti delodajalec, ki plačuje za pokojnino manj, kot plačuje delavec iz svojega bruto; to je isti delodajalec, ki za isto delo prekarnim delavcem ali študentom ne izplačuje isto plačo, ki jo plačuje delavcem za nedoločen čas. To je tudi isti delodajalec, ki na račun prekarnih plač (s socialnim dampingom) zvišuje svojo konkurenčnost, ki onesnažuje okolje in ki zlorablja naravne vire, ki znižuje stroške in odpušča pred novim letom, da bi bilance bile bolj ugodne. To je isti delodajalec, ki preprodaja delavce, ustvarja sužnje z izkoriščanjem sistem delovnih viz v cilju (krvavega) dobička. To je isti delodajalec, ki živi na stroške firme, ki družino vodi na dopust na stroške firme, ki mu firma plačuje položnice … In takih ni malo.
Imamo kastni sistem, po katerem se upokojenci delijo po tem koliko pravic si je nekdo pridobil.
Zatorej, če bi bili upokojenci obravnavani enako, ne bi bilo sporno, da bi tudi peščica kulturnih delavcev dobila dodatno pokojnino. A imamo kastni sistem, po katerem se upokojenci delijo po tem koliko pravic si je nekdo pridobil.
Tajming je razlog zakaj je referendum za vlado neuspeh. In zato lahko SDS trdi, da je z referendumom dosegla velikansko zmago. In se strinjamo.
About The Author
