Čez morje v pozabo

"Knjiga Čez morje v pozabo je prvenec Marka Sjekloče. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, je diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, nato pa v Beogradu končal tudi postdiplomski študij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato dobro desetletje služboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa je dočakal v jugoslovanskem veleposlaništvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za več časopisov in revij iz Slovenije in Trsta, se posvetil privatnim poslom in vzporedno s tem izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila: da je v Argentini uspel osvojiti tudi tamkajšnjo kulturo v tolikšni meri, da se je lahko lotil zapletenega dela na pripravi pričujoče knjige.

V knjigi odpira marsikatero »pikantno« in slovenskemu bralcu tudi neznano temo, predvsem pa poskuša kot prvi v Sloveniji na enem mestu zbrati vse najpomembnejše podatke za 120 let množičnega slovenskega izseljevanja v to nenavadno južnoameriško deželo. Poskuša sistematizirati vprašanja na osnovi katerih bi bilo moč pričeti sestavljati zgodovino Slovencev v Argentini, kjer še živi največja strnjena kolonija slovenskih izseljencev, dolgo časa sistematično zamolčana, in kjer je tudi največje slovensko društvo zunaj meja domovine. Kot sam avtor pravi, je knjiga napisana z namenom, na enem mestu zbrati vsa pomembna vprašanja o slovenskem izseljevanju v Argentino, obenem pa vzpodbuditi še druge, ki o tem vprašanju kaj več vedo, da tudi sami prispevajo svoj delež. Ali bo to uspel, pa končno sodbo prepuščamo bralcu."


Naslovnica Bizajeve knjige o prvih slovenskih izseljencih iz. 19. stoletja	Primorski revolucionar in komunist Anton Košuta s soprogo	Cerkev, del Slovenske hiše povojnih izseljencev

Knjigo priporočam vsakemu Slovencu. Ne samo zato, ker opisuje kaj se je zgodilo z našimi pozabljenimi rojaki po izselitvi, temveč tudi zakaj se sedaj vračajo v domovino oni sami ali njihovi potomci. Predvsem pa knjigo priporočam, ker govori o delu zgodovine, ki je zelo malo znana in predvsem nesistematizirana ali parcialna.

Vse, ki o zadevah vedo kaj več, pa vabim, da se mi javijo ali da svoje znanje prenesejo na papir in objavijo. To bo moja največja nagrada, kajti vemo, da od pisanja knjig pri nas ni mogoče živeti. Če bi to bil razlog, knjige nikdar ne bi napisal, kajti dolgih sedem let kolikor je knjiga nastajala, je težko poplačati.

Vsebina

Uvod

Misli

Knjigo je založila fit media Celje, Slovenija, tiskala pa Editorial Baraga, Remedios de Escalada, Argentina.

Knjiga je predstavljena v slovenskih časopisih (Primorski dnevnik - Trst, Primorske novice - Koper, Novi tednik - Celje, Delo - Ljubljana, Slovenija.svet - Ljubljana...), radiju in televiziji (Radio Slovenija I, RTV Trst, Radio Celje, TV Celje).

Ocene in recenzije:

- dr. Aleksij Kalc, recenzija (Slovenija.svet);

- odmev iz Avstralije;

- polemika v Književnih listih (literarni prilogi Dela).

(Popravek: šahisti so verjetno opazili, da je v knjigi na strani 143 pod fotografijo naveden Ljubomir Ljubojević. Na fotografiji je v resnici Aleksandar Matanović. Opravičujem se predvsem obema šahistoma. Napaka, ki jo je storil nekdo od izseljencev, ki je verjetno naknadno, po spominu, s svojo roko označil dogodek na fotografiji, se je nato ponovila v moji knjigi. Vsekakor pa je to opozorilo, da je pri podobnih zgodovinskih študijah potrebno preverjati ne samo pomembne, temveč tudi manj pomembne podatke. S fotografijami sem sicer imel precej težav, ker nasploh med ljudmi ni navada, da bi na hrbtno stran fotografije zapisali kaj pomeni. To je velika škoda. Precej fotografij sem tako moral zavreči, ker nismo ugotovili njihovega pravega pomena.)

Domov

Nazaj