Ameriška kriza se širi v Latinsko Ameriko

Ameriška kriza se širi v Latinsko Ameriko
V osemnajstih mesecih se je število revnih v Srednji Ameriki povečalo za milijon. Posledice padca cen nafte

Foto: Reuters

Tega, da je Venezuela zaradi velike odvisnosti od izvoza nafte zelo ranljiva se zaveda tudi Hugo Chavez, ki sklepa ekonomska zavezništva z ruskim premierom Vladimirjem Putinom.

Najnovejši podatki Svetovnega programa za prehrano so pokazali, da revščina narašča tudi v Srednji Ameriki (Gvatemala, El Salvador, Honduras in Nikaragva). V zadnjih mesecih je revščina zajela še milijon prebivalcev, predvsem zaradi skoka cen prehrane in inflacije. Študija poziva vlade, da prizadetim zagotovijo zaščito in povečajo vlaganja v kmetijstvo ter diverzifikacijo prihodkov majhnih kmetijskih pridelovalcev.

Rasti revščine v Latinski Ameriki botrujejo še drugi vzroki. V zadnjem letu in pol se je število prebivalstva v revnih četrtih Buenos Airesa povečalo za 30 odstotkov, od gospodarske krize v Argentini leta 2001 pa se je število podvojilo. Razlogi so predvsem v priseljevanju prebivalcev iz Bolivije ter severovzhodnih in severozahodnih provinc Argentine, pripomoglo pa je tudi večje število rojstev. Skupaj naj bi v divjih naseljih v Buenos Airesu živelo preko 200.000 prebivalcev.

Fernanda Espinosa: To je kriza ekonomskega modela

V teh naseljih, znanih pod imenom mizeria, življenje poteka pod vsakimi standardi. Zaradi popolne odsotnosti države so tudi zatočišče kriminala. Nekatere države poskušajo ta področja urbanizirati in priseljencem priskrbeti delo. Vendar uspehov ni mnogo, predvsem ker se ne spopadajo z razlogi izseljevanja iz ruralnih področij, saj je razvoj v večini držav rezerviran predvsem za urbana središča.

Novo grožnjo gospodarstvom Latinske Amerike predstavlja kriza v ZDA. Na 12. letni konferenci ameriških držav v Miamiju, 4. in 5. oktobra, so ugotavljali, da so države Latinske Amerike močno vezane na izvoz v ZDA, večina pa je v precejšnjem odstotku odvisna še od denarnih pošiljk svojih državljanov, ki delajo v ZDA. Kot poroča Miami Herald, je ekvadorska veleposlanica pri OZN Maria Fernanda Espinosa dejala, da "to ni samo kriza ZDA, to je kriza ekonomskega modela". Pri tem je imela v mislih posledice, ki jih je prinesla liberalizacija in privatizacija. Samuel Freije-Rodriguez iz Svetovne banke je ugotavljal, da rasa, spol in družinski prihodki še vedno odločajo o tem, kateri otroci bodo imeli dostop do izobraževanja in boljšega življenja. Mnogi udeleženci so tudi opozarjali, da tako globoke socialne razlike na kontinentu, ki so celo večje od razlik v Afriki, ogrožajo demokracijo in stabilnost. Nekdanji predsedniški kandidat Kostarike Otton Solis je ugotovil, da je Latinska Amerika ujeta med sporazumi o svobodni trgovini, ki jih promovirajo ZDA, ter venezuelskim naftnim populizmom. Kljub temu so bili na srečanju mnogi mnenja, da kriza ni mogla priti v boljšem trenutku, saj so finančno države močne kot še nikoli doslej, zato verjamejo, da bodo uspele prebroditi krizo.

Posledice padca cen nafte

V vse večjih težavah se nahaja tudi Mehika. Kot poroča raziskovalni center PEW, so ukrepi ZDA proti nelegalnim emigrantom in gospodarski zastoj povzročili drastičen padec nakazil iz ZDA. Devizna nakazila izseljencev so za nafto drugi največji mehiški vir deviz in obsegajo 3 odstotke ali okoli 0,9 milijarde dolarjev letno. Zaradi nepremičninske krize je samo leta 2007 službo v gradbeništvu ZDA izgubilo 152.000 mehiških delavcev, nezaposlenost med Mehičani v ZDA pa se je s 5,5 povišala na 8,4. To je tudi vzrok padca kupne moči v Mehiki in vzrok za rast nezaposlenosti doma. Dodatna težava je tudi padec vrednosti dolarja v primerjavi z mehiškim pesom.

Zaradi padca cen nafte na svetovnem trgu se sooča s potrebo po drastičnem kresanju proračuna za leto 2009 tudi Venezuela. Nafta predstavlja polovico venezuelskih prihodkov in 90 odstotkov prihodkov deviz. Od skupno nekaj manj kot 3 milijone 159-litrskih sodčkov dnevno izvažajo v ZDA kar 1,2 milijona sodčkov. Naslednje leto zato Venezuela predvideva znižanje vlaganj v razvojne programe. Restriktivnost bo zajela državni sektor, ki se je v desetletju skoraj podvojil na sedanjih dva milijona uslužbencev. Domingo Maza, eden od direktorjev venezuelske centralne banke, meni, da je Venezuela zaradi velike odvisnosti od izvoza nafte zelo ranljiva. Venezuela se bo znašla v velikih težavah, če bo cena nafte padla pod 90 dolarjev na sodček. Po tej ceni bi letno zaslužila 64 milijard dolarjev, od tega pa mora plačati 50 milijard za potrebe uvoza in 10 milijard na račun zunanjega dolga. Država bo zato morala zmanjšati porabo, povečati učinkovitost in odpustiti del zaposlenih, vendar pa ne razmišljajo resneje o povišanju cen goriva, ki v Venezueli stane 0,046 USD na liter. Maza priporoča znižanje uvoza za 20 odstotkov, zmanjšanje nabave orožja in pomoči karibskim državam, ki je od leta 2004 presegla 33 milijard dolarjev.

Nekatere države Latinske Amerike pa računajo na nov vir prihodkov, namreč na trgovino z ekološkimi boni, kot to predvideva Kjotski protokol. Ekvador bo v Evropo poslal parlamentarno delegacijo, ki bo predstavila idejo, ki predlaga, da bi v zameno za opustitev eksploatacije novega črpališča nafte v ekološkem rezervatu v Amazoniji mednarodna skupnost Ekvadorju izplačala nadomestilo.