Napovedane so še višje cene prehrambnih surovin
Neugodna gibanja cen pri južnoameriških
izvoznicah strateških prehrambnih surovin. Milijardni dobički multinacionalk
Južnoameriške države so med
največjimi svetovnimi izvozniki prehrambnih surovin in nafte, v preteklem letu
sektorja z najvišjim vplivom na rastočo stopnjo inflacije v Evropi in
Sloveniji. Sodeč po novih podatkih o stroških za tekoče leto, pa se še višje
cene prehrambnih surovin na svetovnem trgu obetajo po naslednji žetvi.
Za 63 odstotkov višji stroški za koruzo
V eni največjih svetovnih izvoznic, Argentini, se že v tem trenutku stroški za
koruzo za naslednji ciklus 2008/09, ki se prične septembra, za 63 odstotkov
višji. Da bi ta skok cen absorbirala, bi pri sedanjih cenah Argentina morala
požeti 4,8 milijona ton koruze več. Skok cen je posledica predvsem rasti cen
gnojiva in herbicidov. Cene bi bile še višje, če ne bi država zagotavljala
subvencionirane cene goriva in preprečevala naftnim družbam zvišanje lastnih
cen. Strokovnjaki menijo, da se zaradi tako visokih stroškov lahko zgodi, da
bodo kmetovalci sejali druge kulture, denimo oljarice, ki zahtevajo dvakrat manj
stroškov na hektar, predvsem sojo, ki je argentinska izvozna kultura številka
ena. Tudi stroški pšenice bodo višji za 74 odstotkov, stroški proizvodnje mesa
pa za 20 odstotkov. To povzroča stalni pritisk za zvišanje notranjih cen, ki pa
jih država s težavo zadržuje. Posledica pa je, da je samo v govedorejo lani v
Argentini investirano 30 odstotkov manj kot leto poprej.
Če bodo morali argentinski kmetovalci rast cen sami absorbirati, je tudi letos
pričakovati manjšo ponudbo. Z drugimi besedami, Argentina ne bo imela dovolj
mesa, da izpolni izvozne obveznosti do Evrope. Če pa se bodo stroški prenesli na
mednarodne cene, je pričakovati nove pritiske na svetovne cene in s tem
nadaljevanje inflacijskega pritiska.
Visoko svetovno povpraševanje in visoke mednarodne cene negativno vplivajo tudi
na gibanja cen v Urugvaju, ki je še eden od pomembnih svetovnih izvoznikov
prehrambnih surovin. Lani je bila inflacija v Urugvaju 7,44-odstotna, toda meso
se je podražilo za 17,24 odstotka. Razlog skoka cen v Urugvaju minister za
kmetijstvo Jose Mujica vidi v izvozu urugvajskega mesa v ZDA in Evropo (kvota
hilton) in je predlagal prestrukturiranje sektorja govedoreje in nove odnose med
klavnicami ali pa izvozno obdavčitev, torej podobno argentinskim ukrepom. Medtem
ko Argentina poskuša omejiti lasten izvoz, da bi obdržala raven notranjih cen,
Urugvaj išče druge poti, kako povečati konkurenčnost in ohraniti zunanji trg ter
sprostiti pritisk na notranje cene.
Veliki zaslužki multinacionalk
V letu 2007 je Latinska Amerika nudila multinacionalkam nadpovprečne zaslužke v
naslednjih panogah: naftna industrija, primarne surovine (soja, zlato, baker),
telekomunikacije in še posebno mobilna telefonija in širokopasovni internet.
Največ tujega kapitala je v Latinski Ameriki po navadi vloženo v verige
supermarketov, prehrambne panoge, tekstilno industrijo, železarne in cementarne.
Dobički, ki so jih multinacionalke izvozile iz Argentine, so v letu 2007 dosegli
odstotek DBP ali 2 milijardi dolarjev, kar je 21-odstotna rast v primerjavi z
letom 2006. Argentinska podjetja v tujini so v istem obdobju ustvarila dobičke
za le 162 milijonov dolarjev. Rekordni dobički tujih podjetij so doseženi kljub
lanskemu padcu neposrednih tujih vlaganj. Zato podatki kažejo, da so se lani
pojavili rezultati visokih vlaganj v preteklih letih.
V naftni industriji in rudarstvu pa v Argentini skorajda ni domačih podjetij.
Največ dobička so, po podatkih centralne banke, poslale domov multinacionalke,
ki delujejo v sektorju rudarstva in metalurgije (570 milijonov dolarjev),
avtomobilske družbe (245 milijonov), kemična industrija (236 milijonov), naftne
družbe (126 milijonov) ter prehrambna in tobačna industrija (114 milijonov). Ti
podatki pojasnjujejo skoraj 70 odstotkov nakazil dobičkov v tujino.
Med naftnimi multinacionalkami, ki so lani prijavile veliko povečanje svojega
obsega dela in zaslužkov v tujini in doma, je tudi brazilska Petrobras. Po vsej
verjetnosti je tudi zato na očeh industrijske špijonaže. Družba je prijavila, da
so jim ukradli disketo s podatki o najnovejšem odkritju naftnih nahajališč, na
osnovi katerih bi lahko Brazilija postala pomemben izvoznik nafte v svetu.
Ogromne zaslužke prinaša tudi nezakonit posek amazonskih pragozdov. Velik del
lesa se izvozi, kljub temu da so dokumenti pogosto ponarejeni. Februarja je
Brazilija sprožila široko akcijo v kraju Tailandia, potem ko so ugotovili, da je
ilegalni posek v zadnjih petih mesecih močno povečan. Tailandia je eden od 36
okrajev, kjer nelegalno posekajo največ deževnega pragozda. Leta 2030 na bi bila
Brazilija imela za 20 odstotkov manj gozdnih površin. Brazilski inštitut za
okolje ima evidentiranih 150 največjih podjetij, ki nelegalno sekajo les.
Inštitut, ki ima 1700 inšpektorjev, nadzira tudi nedovoljeno trgovino z
živalskimi vrstami. Leta 2005 je le 37 odstotkov lesa bilo posekano z
dovoljenjem, zato okoljevarstveniki menijo, da tudi sedanji ukrepi ne bodo dali
najboljših rezultatov. Razlog za to je pomanjkanje stalne kontrole in veliko
možnosti, da se predpisi zaobidejo.
Mehika pa je svojo rast v preteklem letu ohranila predvsem zahvaljujoč večjemu
črpanju zemeljskega plina, dobavi elektrike in rudarstva. Mehika računa, da bo
tudi tako dala nov impulz lastni industriji, ki je po podatkih finančnega
ministrstva v letu 2007 doživela najnižjo rast v zadnjih letih (1,4 %) in velik
padec v primerjavi z letom 2005 (5 %). Lanskega decembra je bila rast
industrijske proizvodnje še nižja, le 1,3 %. Vendar pa je v letu 2007 Mehika
postala največji izvoznik mamila metanfetamina v ZDA. Mehika je po letu 2004
sicer zelo zaostrila uvoz kemičnih proizvodov, potrebnih za izdelavo mamil,
vendar je kljub vsemu proizvodnja rasla po izredno visoki stopnji. Mehiški
proizvajalci so preskočili vse ovire.
© Večer in Marko Sjekloča, 11. marec 2008
http://www.vecer.si/clanek2008031105302954