Dr. Aleksij Kalc, Narodna in študijska knjižnica Trst.

    Knjižna bera o slovenskem izseljevanju in slovenskih skupnostih po svetu se je pred kratkim obogatila z novim, zajetnim delom. Pri celjski Fit media je (sicer iz argentinske tiskarne) izšla knjiga Čez morje v pozabo s podnaslovom Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike. Njen avtor je Celjan Marko Sjekloča, bivši član jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v Buenos Airesu za časa slovenskega osamosvojitvenega procesa, po katerem je profesionalno ostal tako rekoč “na cesti” in nadaljeval življenjsko pot v Argentini. V vsem tem obdobju je imel priložnost pobliže spoznavati slovensko in splošno argentinsko stvarnost, o njiu je začel pisati v raznih slovenskih časopisih, nakar je dozorela ideja o knjigi, ki je sedaj pred nami.

    Delo je prvi poskus zgodovinskega pregleda slovenskega izseljevanja v Argentino in življenja slovenskih skupnosti v argentinski družbeni, gospodarski, kulturni  in politični stvarnosti od začetkov slovenskega izseljevanja v to deželo, v sedemdesetih letih 19. stoletja, do današnjih dni. Kot opozarja sam avtor v predgovoru, ne gre za celosten in popoln pregled, pač pa za prispevek k boljšemu poznavanju slovenske argentinske stvarnosti, delno na osnovi objavljenih oziroma znanih virov, delno na novih dokumentacijskih osnovah, pismene ali tudi ustne narave ter neposrednega avtorjevega opazovanja dogajanj v dolgoletnem vsakdanjem stiku s stvarnostjo. S tega vidika prinaša delo vrsto zanimivih dejstev in razlag oziroma avtorjevih hipotez ter gledanj na razne aspekte zgodovine argentinskih Slovencev, tudi v povezavi z dogajanji in velikimi spremembami, ki jih je doživljala izvorna domovina. Avtor se skozi vzporejanje med starejšo slovensko priseljensko skupnostjo z obdobja med obema svetovnima vojnama in povojno, pretežno politično antikomunistično emigracijo loteva temeljnih in zelo žgočih tem. Pri tem ne sega samo na politično področje, ampak svojo analizo in razpravljanje razvija in vseskozi prepleta z družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi vidiki. Poleg »drugačnosti« in razhajanj, ter načina, kako sta emigraciji vsaka po svoje »pluli« v argentinskem, slovenskem (jugoslovanskem) in tudi svetovnem morju zgodovine, ga zanimajo tudi podobnosti, skupne točke, povezave, zbliževanja, vse do odnosov do novonastalih razmer v matici. S tem v zvezi podaja zanimiv vpogled v dogajanje ob osamosvajanju Slovenije, kot ga je doživljal znotraj jugoslovanskega diplomatskega predstavništva in ga nato “okusil” na svoji koži. Zanimivi so tudi avtorjevi pogledi na »eksistencialna«, kulturna in druga velika vprašanja, s katerimi se sooča slovenska skupnost v Argentini, kot so na primer problem asimilacije, odnos do argentinskega sveta, narodna identiteta mlajših generacij ter strategije, ki so med Slovenci v Argentini zaznamovale pojmovanja domovine in tujstva.

    Zasnova knjige je dokaj obsežna, saj avtor umešča osrednjo problematiko v širše zgodovinske kontekste in družbeno-gospodarska, politična ter kulturna dogajanja. Snov je razdelil v tri tematske  dele (Pot v emigracijo, Politična realnost kot motor sodelovanja in sporov, Asimilacija), ki pa so  vsebinsko tesno povezani in omogočajo bralcu, da začuti izredno kompleksnost t.i. argentinske Slovenije, tako v zgodovinskem pogledu, kot z vidika sedanjega stanja in bodočih perspektiv. Pregled čez skoraj 130 let dolgo obdobje in predvsem primerjava med raznimi komponentami tega našega izseljenstva sta že sama na sebi nezanemarljiv in hvalevreden prispevek. S prikazi, analitičnimi prijemi in ponujenimi razlagami se bo strokovni in »navadni«, neposredno »prizadeti« in odmaknjeni bralec lahko strinjal ali pa ne. V knjigi pa bo gotovo našel mnogotero iztočnic za poglobljeno debato, ne samo o svojstvenem slovensko-argentinskem primeru, ampak o našem izseljevanju in o slovenstvu na tujem nasploh.

 (Izšlo v novembrski številki revije Slovenija.svet.)