{"id":2732,"date":"2026-05-15T05:58:32","date_gmt":"2026-05-15T07:58:32","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=2732"},"modified":"2026-05-15T07:15:45","modified_gmt":"2026-05-15T09:15:45","slug":"zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/","title":{"rendered":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na?"},"content":{"rendered":"\n

<\/h4>\n\n\n\n

Kapitalizem in kontinuiteta koncentracije mo\u010di<\/h2>\n\n\n\n

Predlogi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije<\/em> (T.i. interventnega zakona) niso zgolj tehni\u010dni ekonomski ukrepi, temve\u010d predstavljajo del \u0161ir\u0161ega procesa prerazporejanja bogastva in dru\u017ebene mo\u010di v korist premo\u017enej\u0161ih slojev. Razlika med zgodnjim kapitalizmom 16. stoletja in sodobnim neoliberalnim kapitalizmom ni toliko v ciljih kot predvsem v metodah njihovega uresni\u010devanja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kapitalisti\u010dni sistem se je zgodovinsko razvijal na podlagi kolonializma, su\u017eenjskega dela, izkori\u0161\u010danja naravnih bogastev ter podrejanja \u0161ibkej\u0161ih dru\u017eb. \u010ceprav sodobni globalni sistem deluje v druga\u010dnih politi\u010dnih in pravnih okvirih, ostajajo temeljni mehanizmi podobni: akumulacija kapitala, koncentracija ekonomske mo\u010di ter prepre\u010devanje vpliva \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih skupin na klju\u010dne politi\u010dne in gospodarske procese.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161ni procesi lahko postopoma vodijo tudi v erozijo demokrati\u010dnih standardov, \u017ee pridobljenih pravic in krepitev avtokratskih tendenc. Zgodovina ka\u017ee, da izrazita koncentracija bogastva pogosto vodi tudi v koncentracijo politi\u010dne mo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Zato ni presenetljivo, da sodobni politi\u010dni predlogi, ki zagovarjajo ni\u017eje davke za najbogatej\u0161e, socialno kapico, privatizacijo javnih storitev in prepu\u0161\u010danje stanovanjskega trga prostemu trgu, praviloma koristijo predvsem tistim, ki \u017ee razpolagajo z ve\u010dino kapitala.<\/p>\n\n\n\n

Ideolo\u0161ka narava predlaganih reform<\/h2>\n\n\n\n

Predlogi politi\u010dnega troj\u010dka okoli NSi, s podporo tudi drugih desnih strank, so izrazito ideolo\u0161ko obarvani. Predlagatelji jih predstavljajo kot razvojne ukrepe, vendar \u0161tevilni ekonomisti opozarjajo, da mnogi od teh ukrepov nimajo ne trdnih teoreti\u010dnih temeljev ne posebej prepri\u010dljivih prakti\u010dnih rezultatov v dr\u017eavah, kjer so jih \u017ee preizkusili.<\/p>\n\n\n\n

Posebej problemati\u010dni so:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • razvojna oziroma socialna kapica,<\/li>\n\n\n\n
  • ni\u017eanje obdav\u010ditve najvi\u0161jih dohodkov,<\/li>\n\n\n\n
  • dodatno prepu\u0161\u010danje stanovanjskega trga tr\u017enim mehanizmom,<\/li>\n\n\n\n
  • slabljenje socialne dr\u017eave,<\/li>\n\n\n\n
  • privatizacija zdravstvenega sistema in pretvarjanje bolni\u0161nic v gospodarske dru\u017ebe.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Izku\u0161nje iz \u0161tevilnih dr\u017eav ka\u017eejo, da tak\u0161ni ukrepi pogosto ne prinesejo vi\u0161jih pla\u010d ali bolj\u0161ega \u017eivljenjskega standarda za ve\u010dino prebivalstva, temve\u010d predvsem vi\u0161je dobi\u010dke podjetij, ve\u010djo koncentracijo bogastva in rast dru\u017ebene neenakosti. Podobni modeli so bili v razli\u010dnih oblikah uvajani \u017ee v osemdesetih in devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja v dr\u017eavah Latinske Amerike, zlasti v Argentini, kjer so neoliberalne reforme pogosto poglobile socialne razlike in pove\u010dale dru\u017ebeno nestabilnost. Ni\u017eji davki bogatim niso pripeljali do ve\u010d delovnih mest, pa\u010d pa do razprodaje doma\u010dega bogastva tujcem, volatilnega kapitala, ter rasti produktivnost in dobi\u010dkov na ra\u010dun ve\u010dje nezaposlenosti in poglabljanja rev\u0161\u010dine in socialnih razlik.<\/p>\n\n\n\n

    \u010clovekove pravice in dru\u017ebena odgovornost<\/h2>\n\n\n\n

    Pravice niso deljive. Ko dru\u017eba za\u010dne relativizirati pravice posameznih skupin \u2014 migrantov, manj\u0161in, istospolno usmerjenih, invalidov ali drugih \u2014 se hitro odpre prostor za \u0161ir\u0161e omejevanje \u010dlovekovih pravic (denimo \u017eenskam \u2013 tipi\u010den primer zagri\u017eenega nasprotovanja NSi poslancev gibanju My voice, My Choice<\/em> v evropskem parlamentu; starej\u0161im, prebivalcem oddaljenih provinc …).<\/p>\n\n\n\n

    Zgodovina ka\u017ee, da se kr\u0161itve praviloma \u0161irijo postopoma:<\/p>\n\n\n\n

      \n
    • od diskriminacije,<\/li>\n\n\n\n
    • do omejevanja svobo\u0161\u010din,<\/li>\n\n\n\n
    • ekonomskega izkori\u0161\u010danja,<\/li>\n\n\n\n
    • in v skrajnih primerih tudi do sistemskega nasilja.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Zato je pomembno braniti dostopno zdravstvo, javno \u0161olstvo, dostojne pla\u010de, pravico do stanovanja ter varne in stabilne zaposlitve. Tudi to so temeljne \u010dlovekove pravice.<\/p>\n\n\n\n

      Posebej problemati\u010dna je normalizacija prekarnega dela (ki ga posku\u0161a nov zakon ponovno uvesti na mala vrata), ki posameznikom sicer formalno omogo\u010da zaposlitev, vendar pogosto pomeni zni\u017eevanje pla\u010d, zmanj\u0161evanje socialne varnosti, negotovost ter slab\u0161anje pogajalskega polo\u017eaja delavcev.<\/p>\n\n\n\n

      Informacije, propaganda in medijska mo\u010d<\/h2>\n\n\n\n

      Sodobna dru\u017eba se soo\u010da z novim problemom: mno\u017ei\u010dno produkcijo manipulacij, dezinformacij in propagande.<\/p>\n\n\n\n

      Vpra\u0161anje danes ni ve\u010d zgolj, ali ima posameznik pravico do svobode govora, temve\u010d tudi, ali ima pravico do resni\u010dne, preverjene in kakovostne informacije. Boj za kakovostne informacije je zato postal tudi boj za demokracijo.<\/p>\n\n\n\n

      \n

      Sodobni populizem svojo mo\u010d vse bolj gradi prek nadzora nad informacijami, digitalnimi platformami in mediji. Veliki tehnolo\u0161ki in finan\u010dni centri mo\u010di imajo danes izjemen vpliv na globalni informacijski prostor ter na oblikovanje politi\u010dnih in ekonomskih interesov. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

      Martin Andree v knjigi Media War<\/em> (Medijska vojna) opozarja, da sodobni populizem svojo mo\u010d vse bolj gradi prek nadzora nad informacijami, digitalnimi platformami in mediji. Veliki tehnolo\u0161ki in finan\u010dni centri mo\u010di imajo danes izjemen vpliv na globalni informacijski prostor ter na oblikovanje politi\u010dnih in ekonomskih interesov. Andree prikazuje, kako koalicija Dark Tech, Trumpa in desni\u010darskih populistov odkrito grabi oblast v prizadevanju za avtokracijo. Prek digitalnih monopolov vse bolj nadzorujejo javno sfero in s tem same temelje na\u0161ih demokracij.<\/p>\n\n\n\n

      \n

      Telefon danes ni ve\u010d samo komunikacijsko sredstvo, ampak tudi pomembno politi\u010dno orodje.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

      Digitalne platforme niso ve\u010d zgolj komunikacijska infrastruktura, temve\u010d postajajo klju\u010dni politi\u010dni instrumenti vplivanja na javno mnenje. Telefon zato danes ni ve\u010d samo komunikacijsko sredstvo, ampak tudi pomembno politi\u010dno orodje.<\/p>\n\n\n\n

      Zakaj populisti\u010dna desnica uspe\u0161no nagovarja ni\u017eji in srednji razred?<\/h2>\n\n\n\n

      To je eno klju\u010dnih vpra\u0161anj sodobne politike.<\/p>\n\n\n\n

      Logi\u010dno bi bilo pri\u010dakovati, da bodo delavci, prekarni zaposleni in srednji sloj podpirali politike socialne dr\u017eave. Toda populisti\u010dna desnica uspe\u0161no nagovarja prav te skupine.<\/p>\n\n\n\n

      1. Obljuba individualnega uspeha<\/h3>\n\n\n\n

      Populisti\u010dna desnica pogosto temelji na preprosti ideji:
      \u00bbTudi ti lahko obogati\u0161.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

      V sodobni dru\u017ebi \u0161tevilni verjamejo:<\/p>\n\n\n\n

        \n
      • da lahko uspejo,<\/li>\n\n\n\n
      • da lahko obogatijo,<\/li>\n\n\n\n
      • da bodo prav oni izjema.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

        \u010ceprav je realna verjetnost socialnega vzpona omejena, je tak\u0161na ideja psiholo\u0161ko izjemno privla\u010dna. Mnogi se zadvoljijo \u017ee z drobtinicami. Verjetno je tukaj iskati razlog zakaj tako visoka toleranca na korupcijo.<\/p>\n\n\n\n

        Po\u0161tene poti do bogastva sicer obstajajo:<\/p>\n\n\n\n

          \n
        • uspe\u0161en izum,<\/li>\n\n\n\n
        • podjetni\u0161ki preboj,<\/li>\n\n\n\n
        • izjemna poslovna ideja,<\/li>\n\n\n\n
        • ali sre\u010da.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

          V dru\u017ebah z velikimi socialnimi razlikami pogosto raste tudi vera v sre\u010do kot eno redkih mo\u017enosti socialnega vzpona, kar se ka\u017ee tudi v pove\u010dani popularnosti iger na sre\u010do.<\/p>\n\n\n\n

          Toda za ve\u010dino ljudi so mo\u017enosti za tak\u0161en preboj statisti\u010dno zelo majhne.<\/p>\n\n\n\n

          2. Kapital proizvaja tudi ideologijo<\/h3>\n\n\n\n

          Kapital danes ne proizvaja zgolj izdelkov in storitev, temve\u010d tudi:<\/p>\n\n\n\n

            \n
          • medije,<\/li>\n\n\n\n
          • dru\u017ebena omre\u017eja,<\/li>\n\n\n\n
          • komunikacijska orodja,<\/li>\n\n\n\n
          • politi\u010dne narative,<\/li>\n\n\n\n
          • kulturne vzorce.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

            Najbogatej\u0161i posamezniki in korporacije imajo zato neposreden vpliv na informacijski prostor. Posledi\u010dno populisti\u010dna desnica pogosto deluje komunikacijsko mo\u010dnej\u0161a in u\u010dinkovitej\u0161a od politi\u010dne levice.<\/p>\n\n\n\n

            3. Strah, identiteta in ob\u010dutek negotovosti<\/h3>\n\n\n\n

            Velik del podpore populisti\u010dni desnici temelji na:<\/p>\n\n\n\n

              \n
            • strahu pred migracijami,<\/li>\n\n\n\n
            • ob\u010dutku kulturne ogro\u017eenosti,<\/li>\n\n\n\n
            • negotovosti glede prihodnosti,<\/li>\n\n\n\n
            • nezaupanju v institucije.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

              Mnogi volivci ne volijo predvsem iz ekonomskih razlogov, temve\u010d tudi zaradi ob\u010dutka varnosti, identitete in pripadnosti. Ti ob\u010dutki pa so pogosto mo\u010dno pod vplivom manipulacij, poenostavljenih razlag in \u0161irjenja strahu.
              In to zna dobro izkoristiti populisti\u010dna desnica.<\/p>\n\n\n\n

              \n

              Levica ob\u010dutke volivcev pogosto podcenjuje ali pa nanje odgovarja preve\u010d abstraktno in akademsko, brez neposrednega stika z vsakodnevnimi problemi ljudi.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

              Levica taka sredstva zavra\u010da kot nedemokrati\u010dna. Morebiti zato levica te ob\u010dutke volivcev pogosto podcenjuje ali pa nanje odgovarja preve\u010d abstraktno in akademsko, brez neposrednega stika z vsakodnevnimi problemi ljudi.<\/p>\n\n\n\n

              Napake politi\u010dne levice<\/h2>\n\n\n\n

              Uspeh populisti\u010dne desnice ni zgolj posledica napak posamezne vlade, temve\u010d tudi:<\/p>\n\n\n\n

                \n
              • propagandne vojne,<\/li>\n\n\n\n
              • \u0161irjenja dezinformacij,<\/li>\n\n\n\n
              • slabega komuniciranja levice,<\/li>\n\n\n\n
              • ter oddaljevanja od konkretnih problemov ljudi.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                Delavski razred danes nima ve\u010d enakih prioritet kot v 19. stoletju. \u0160tevilni pristajajo na:<\/p>\n\n\n\n

                  \n
                • slab\u0161e delovne pogoje,<\/li>\n\n\n\n
                • privatizacijo zdravstva,<\/li>\n\n\n\n
                • prekarno delo,
                  \u010de ob tem ohranijo ob\u010dutek materialne stabilnosti ali dovolj visoke prihodke za dostojno \u017eivljenje, morebiti tudi luksuz in potovanja. Nekateri bodo tudi zami\u017eali na eno oko ob informacijah o korupciji.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                  Levica pogosto ni dovolj jasno pojasnila:<\/p>\n\n\n\n

                    \n
                  • zakaj rastejo socialne razlike,<\/li>\n\n\n\n
                  • kdo ima koristi od privatizacije,<\/li>\n\n\n\n
                  • kako delujejo mehanizmi koncentracije kapitala,<\/li>\n\n\n\n
                  • ter zakaj strah pred manj\u0161inami pogosto preusmerja pozornost od dejanskih ekonomskih problemov.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                    Kaj lahko pri\u010dakujemo?<\/h2>\n\n\n\n

                    V za\u010detni fazi, vsaj do konca leta, lahko pri\u010dakujemo obdobje navidezne stabilnosti, predvsem kot posledica upanja med volivci ali tudi \u010dakanja, da se vidi kak\u0161ne bodo posledice. Kasneje pa bi lahko sledili:<\/p>\n\n\n\n

                      \n
                    • rast socialnih razlik,<\/li>\n\n\n\n
                    • ve\u010dji pritiski na javne storitve,<\/li>\n\n\n\n
                    • nadaljnja privatizacija javnega sektorja,<\/li>\n\n\n\n
                    • ve\u010dja dru\u017ebena polarizacija,<\/li>\n\n\n\n
                    • ter pove\u010danje dru\u017ebenih konfliktov (sindikati \u017ee napovedujejo, da ne bodo brez boja predali \u017ee pridobljene pravice).<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

                      Slovenija je v zadnjih desetletjih \u017ee privatizirala velik del najpomembnej\u0161ega gospodarskega sistema in finan\u010dnega sektorja. Zato postaja javna sfera, predvsem zdravstvo, eden klju\u010dnih preostalih prostorov ekonomskega interesa kapitala, sektor, skozi katerega bi bilo mo\u017eno iz\u010drpati v privatne \u017eepe \u0161e precej javnega denarja (Kot pravi dr. Erik Brecelj, \u00bbnekateri potrebujejo nove jahte\u00ab).<\/p>\n\n\n\n

                      \n

                      \u010ce demokrati\u010dne in progresivne sile ne bodo sposobne ponuditi prepri\u010dljive alternative, bodo strah, manipulacije in populizem \u0161e naprej krepili politi\u010dno mo\u010d troj\u010dka NSi, SLS, Fokus, in drugih skrajnej\u0161ih gibanj.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

                      \u010ce demokrati\u010dne in progresivne sile ne bodo sposobne ponuditi prepri\u010dljive alternative, bodo strah, manipulacije in populizem \u0161e naprej krepili politi\u010dno mo\u010d troj\u010dka NSi, SLS, Fokus, in drugih skrajnej\u0161ih gibanj.<\/p>\n\n\n\n

                      Gre za enega pomembnej\u0161ih poskusov preoblikovanja dru\u017ebenega in ekonomskega modela Slovenije po osamosvojitvi. Zato postaja klju\u010dno vpra\u0161anje, ali bodo progresivne politi\u010dne in dru\u017ebene sile sposobne oblikovati jasno, strokovno in komunikacijsko u\u010dinkovito alternativo. Druga\u010de povedano, sredstva kako to storiti \u017ee obstajajo, gre le za to, kdo in kako jih uporablja, ali bolje re\u010deno zlorablja.<\/p>\n\n\n\n

                      Pri tem ne bo dovolj zgolj moralno opozarjanje. Potrebna bo dolgoro\u010dna politi\u010dna organizacija, kjer bo pomembno odpraviti nepotrebno drobljenje naprednih sil, u\u010dinkovitej\u0161a komunikacija ter predvsem sposobnost ljudem razumljivo pojasniti, kak\u0161ne posledice imajo posamezne ekonomske in politi\u010dne odlo\u010ditve za njihovo vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

                      Vpra\u0161anje zato ni ve\u010d zgolj ekonomsko, temve\u010d predvsem civilizacijsko:
                      kak\u0161no dru\u017ebo \u017eelimo v prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

                      <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      Kapitalizem in kontinuiteta koncentracije mo\u010di Predlogi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (T.i. interventnega zakona) niso zgolj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2735,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-2732","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-stories"],"yoast_head":"\nZakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kapitalizem in kontinuiteta koncentracije mo\u010di Predlogi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (T.i. interventnega zakona) niso zgolj\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-05-15T07:58:32+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-05-15T09:15:45+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"800\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"801\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"6 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na?\",\"datePublished\":\"2026-05-15T07:58:32+00:00\",\"dateModified\":\"2026-05-15T09:15:45+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/\"},\"wordCount\":1611,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/05\\\/1756220684127-e1778833064918.jpg\",\"articleSection\":[\"Slovenija\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/\",\"name\":\"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/05\\\/1756220684127-e1778833064918.jpg\",\"datePublished\":\"2026-05-15T07:58:32+00:00\",\"dateModified\":\"2026-05-15T09:15:45+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/05\\\/1756220684127-e1778833064918.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/05\\\/1756220684127-e1778833064918.jpg\",\"width\":800,\"height\":801,\"caption\":\"Potrebna bo nova jahta\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2026\\\/05\\\/15\\\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na?\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kot karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Kapitalizem in kontinuiteta koncentracije mo\u010di Predlogi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (T.i. interventnega zakona) niso zgolj","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2026-05-15T07:58:32+00:00","article_modified_time":"2026-05-15T09:15:45+00:00","og_image":[{"width":800,"height":801,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"6 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na?","datePublished":"2026-05-15T07:58:32+00:00","dateModified":"2026-05-15T09:15:45+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/"},"wordCount":1611,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg","articleSection":["Slovenija"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/","name":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na? - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg","datePublished":"2026-05-15T07:58:32+00:00","dateModified":"2026-05-15T09:15:45+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg","width":800,"height":801,"caption":"Potrebna bo nova jahta"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2026\/05\/15\/zakaj-je-populisticna-desnica-uspesna\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zakaj je populisti\u010dna desnica uspe\u0161na?"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kot karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg",800,801,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-300x300.jpg",300,300,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-768x769.jpg",640,641,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-1022x1024.jpg",640,641,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-864x1536.jpg",864,1536,true],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778833064918.jpg",800,801,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-1024x1026.jpg",1024,1026,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/1756220684127-e1778832855191-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da \n "]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/stories\/\" rel=\"category tag\">Slovenija<\/a>","tag_info":"Slovenija","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2732","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2732"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2732\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2743,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2732\/revisions\/2743"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2735"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2732"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2732"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2732"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}