{"id":2136,"date":"2025-05-24T12:06:46","date_gmt":"2025-05-24T12:06:46","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=2136"},"modified":"2025-05-25T10:11:35","modified_gmt":"2025-05-25T10:11:35","slug":"licemerje-kapitala","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/","title":{"rendered":"Licemerje kapitala"},"content":{"rendered":"\n<p>Kapitalsko dobro zalo\u017eena desnica je ponovno spro\u017eila licemerni napad na premierja Goloba. Na njihovo \u017ealost moramo potrditi, da ima Golob prav. \u010ce tega ne bi storili, potem je najbolje, da se odre\u010demo svojemu imenu \u00bbDelavska zveza SD\u00ab. Prepri\u010dani smo, da se bodo mnenju pridru\u017eili dr\u017eavljani, ki \u017eivijo od svojega dela, saj podjetniki, ki skrajno izkori\u0161\u010dajo ne le doma\u010do, pa\u010d pa predvsem tujo delovno silo, naj gredo na Hrva\u0161ko ali \u0161e dlje. Tako bo vsaj Slovenija imela malo manj slabih ljudi in dr\u017eavni prora\u010dun manj problemov in stro\u0161kov z re\u0161evanjem delavcev, ki jih tak\u0161ni delodajalci izkoristijo in vr\u017eejo na cesto brez pla\u010de in sredstev za pre\u017eivetje. Saj mo\u017enost hitrega bogatenja ni edini razlog zakaj podjetniki ostajajo v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n<p>Kljub temu moramo priznati, da nekaterim to uspeva. Statisti\u010dni podatki dokazujejo, da gre Slovenija pospe\u0161eno po poti razslojevanja. Za sedaj nezadr\u017eno, s pomo\u010djo populisti\u010dnih metod in zamenjave dejstev, s katerimi zavajajo mno\u017eice, da bi vse ostalo po starem.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Slovenija je gospodarsko ranljiva <\/h2>\n\n\n\n<p>Podoben napad so z desne spro\u017eili tudi ob podatkih, da slovenski BDP pada. A za to ni kriva samo Golobova vlada. Problem je nastal \u017ee veliko prej. <\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Opazno je dejstvo, da so vsa dobra podjetja, torej tista, ki prina\u0161ajo visoko dodano vrednost in ki so manj delovno intenzivna, prodana tujcem.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Sedanji kapitalisti\u010dni sistem spro\u017ea svetovne krize vsakih deset do petnajst let. To je okolje, v katerem \u017ee desetletja opozarjamo, da Slovenija nima celovite, dolgoro\u010dne in teoreti\u010dno podkovane strategije gospodarskega razvoja. Slovenija je podizvajalka, predvsem evropske avtomobilske industrije. Opazno je dejstvo, da so vsa dobra podjetja, torej tista, ki prina\u0161ajo visoko dodano vrednost in ki so manj delovno intenzivna, prodana tujcem. Zaradi teh lastnosti so pri nas krize globlje in trajajo dlje. Za na\u0161o dr\u017eavo so tipi\u010dne krize v obliki \u010drke U in ne V, ki ponavadi pomeni hitri odboj od dna. <\/p>\n\n\n\n<p>Slovenija je pred dvema desetletjema z vstopom v EU odvrgla tudi pozitivne lastnosti \u0161irokih politi\u010dno \u2013 gospodarskih povezav po svetu. Proizvodnja se je razbila na majhna podjetja, od katerih pomemben odstotek \u010daka na to, kako bodo izvlekli sredstva iz dr\u017eave, medtem ko sami ne \u017eelijo tvegati. Vloga dr\u017eave je, da ustvarja pogoje za dolgoro\u010dno poslovanje in investicije, da podpira tehnolo\u0161ki preskok in dvig dodane vrednosti. Vendar pa obstajajo tudi ukrepi, ki dajejo takoj\u0161nje rezultate, to pa je izobra\u017eevanje zunanjetrgovinskih delavcev (Ki jih ne smemo ve\u010d imenovati trgovski potniki, pa\u010d pa razvojni mened\u017eerji. O tem smo pisali na drugem mestu). V podjetjih je premalo znanja o makroekonomskih gibanjih, o zna\u010dilnostih finan\u010dnih in gospodarskih kriz in lastnostih posami\u010dnih in regionalnih trgov. Pogosto ni niti potrebno za ta znanja pripeljati novega zaposlenega, v manj\u0161ih podjetjih bi bilo dovolj vlagati v izobra\u017eevanje. To pa je naloga zdru\u017eenj delodajalcev in samih podjetnikov.<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Tesna navezava Slovenje na ozek krog zunanji partnerjev ni posledica politike zadnje vlade.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Tretji svet je manj podvr\u017een krizam in \u0161pekulacijam, razen kadar te niso uvo\u017eene iz razvitega sveta. V preteklosti smo neuspe\u0161no posku\u0161ali ozavestiti odlo\u010devalce o tem, kako pomembno je, da se slovensko gospodarstvo diverzificira. Preve\u010d se je slovensko gospodarstvo vezalo na nekaj visoko razvitih dr\u017eav in preve\u010d je zanemarilo azijske, afri\u0161ke in latinoameri\u0161ke trge. Ko je avtor teksta pred dvema desetletjema dobil napotek iz Ve\u010dera, da zmanj\u0161a \u0161tevilo prispevkov iz Ju\u017ene Amerike na polovico in tudi prepolovi \u0161tevilo vrstic, je bila prva reakcija vna\u0161anje, kaj je razlog. Iz Ve\u010dera je prispel odgovor, da je v Sloveniji postala prioriteta Evropska unija in temu sledi tudi uredni\u0161ka politika. Dokazovanje, da je to bila napa\u010dna odlo\u010ditev, je naletelo na gluha u\u0161esa. <\/p>\n\n\n\n<p>Tesna navezava Slovenje na ozek krog zunanji partnerjev torej ni posledica politike zadnje vlade. Je pa res, da nobena vlada, ne desna ne leva, niso poslu\u0161ale nasvetov strokovnjakov, da je tak\u0161na strategija zelo \u0161kodljiva. Politike preteklih vlad so bile preve\u010d usmerjene na kratkoro\u010dno delo, da bi se ukvarjali \u0161e s strate\u0161kimi zadevami in bodo\u010dimi potencialnimi problemi. Strategija vlad pod vodstvom SDS je bila tesno povezana s cilji \u010dim hitrej\u0161ega osvajanja vseh vzvodov oblasti, k ustvarjanju nove elite, tesno povezane s stranko in razmontiranjem politi\u010dnega in ideolo\u0161kega nasledstva preteklosti ter ponovnega pisanja zgodovine. Za dolgoro\u010dno strategijo razvoja ni bilo ne idej ne \u017eelje. Leve vlade pa so preve\u010d tavale okoli vpra\u0161anja iskanja kompromisa med realnostjo neo liberalisti\u010dnega sistema in zahtevami socialne dr\u017eave. Nastal je ideolo\u0161ki in teoreti\u010dni vakuum, ki pa ga je zapolnila neusmiljena ideologija kapitala, podkrepljena s krutimi mehanizmi delovanja svobodnega trga (\u010deprav v praksi svobodni trg ne obstaja). Socialna politika, tako za levo kot desno alternativo pa, namesto na dostojni pla\u010di in zaposlitvi, temelji na socialni pomo\u010di, altruizmu in na loteriji<sup data-fn=\"4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578\" class=\"fn\"><a href=\"#4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578\" id=\"4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578-link\">1<\/a><\/sup>. <\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Nastal je ideolo\u0161ki in teoreti\u010dni vakuum, ki pa ga je zapolnila neusmiljena ideologija kapitala, podkrepljena s krutimi mehanizmi delovanja svobodnega trga. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Zadnja vlada je \u0161e najmanj kriva za trenutne probleme in je do sedaj storila ve\u010d kot vlade pred njo. \u010ceprav bi lahko storila ve\u010d, je vendarle prispevala ve\u010d ukrepov za povezovanje z gospodarstvi, ki so manj ob\u010dutljiva na finan\u010dne in ekonomske krize, predvsem v de\u017eelah tretjega sveta.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Slovenski instant bogata\u0161i<\/h2>\n\n\n\n<p>Vzporedno je v ozadju nastajal mo\u010dan sloj novih milijonarjev, ki so izrabljali \u0161ibkosti sistema. Z delom zaslu\u017eiti milijon je malo mo\u017enosti, razen \u010de si pidovski baron, nepremi\u010dninski ali finan\u010dni me\u0161etar ali izkori\u0161\u010devalec minimalno pla\u010danih delavcev.<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Z delom zaslu\u017eiti milijon je malo mo\u017enosti, razen \u010de si pidovski baron, manipulator z zemlji\u0161\u010di ali na finan\u010dnem trgu ali izkori\u0161\u010devalec minimalno pla\u010danih delavcev.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Slednjih je vse ve\u010d v slovenskem prostoru. To jim omogo\u010dajo zakoni, po katerih si lahko v podjetjih, kot denimo SIJ, izpla\u010dujejo milijonske nagrade, delavcem, ki prihodke ustvarjajo, pa ni\u010d. To si lahko privo\u0161\u010dijo tudi lastniki in direktorji (potuj\u010denih) bank, ki izkori\u0161\u010dajo monopolni polo\u017eaj bank v finan\u010dnem sistemu in si prisvajajo velike dividende, kot da ne bi nastali na osnovi privilegiranega polo\u017eaja bank v sistemu.<\/p>\n\n\n\n<p>To jim omogo\u010da zakonodaja, na katero \u017ee desetletja vplivajo in pritiskajo lobiji bogatih, ki privabljajo ali pa stra\u0161ijo lahkoverne politike, da bo Slovenija \u0161la k vragu, \u010de bomo pravi\u010dno razdeljevali ustvarjeno. In tako ostaja vse po starem. \u010ce vlade ali ministri posku\u0161ajo stopiti na prste tistim, ki neupravi\u010deno vle\u010dejo dobre zaslu\u017eke na ra\u010dun javnega denarja, ali o\u010distiti rasto\u010do korupcijo, so odstranjeni, kot se je to zgodilo ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc (procese natan\u010dno razkriva portal Necenzurirano.si).<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>\u010ce vlade ali ministri posku\u0161ajo stopiti na prste tistim, ki neupravi\u010deno vle\u010dejo dobre zaslu\u017eke na ra\u010dun javnega denarja, ali o\u010distiti rasto\u010do korupcijo, so odstranjeni.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>S po\u0161tenim delom je te\u017eko zaslu\u017eiti milijon. A kljub temu imamo v Sloveniji vse ve\u010d milijonarjev. Na prste bi lahko pri\u0161teli tiste, ki so do bogastva pri\u0161li na po\u0161ten na\u010din. Pidovski na\u010din privatizacije dru\u017ebene lastnine ali nepremi\u010dninske \u0161pekulacije niso po\u0161ten na\u010din. Do tega ne bi pri\u0161lo, \u010de ne bi imeli pomo\u010di ali naivnih politikov ali sodelujo\u010dih politikov ali pa zakonov, ki jim to omogo\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n<p>Pogosto pa te zakone (kot neredko tudi javne razpise) pi\u0161ejo ravno tisti, ki jih nato uporabljajo za lastne koristi. S tako nabrano mo\u010djo pa je mo\u010d prilagajati zakone tako, da koristijo kapitalu.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Hitri model za bogatenje<\/h2>\n\n\n\n<p>Zdravstveni sindikati stra\u0161ijo z odhodom zdravnikom, v resnici pa je to marketin\u0161ka poteza, da bi ohranili mo\u017enost privatizacije zdravstva ter hitro bogatenje na ra\u010dun javnega denarja. V Sloveniji je nastalo \u017ee nekaj privatnih klinik, ki se bogatijo z javnim denarjem.<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Zdravstveni sindikati stra\u0161ijo z odhodom zdravnikvm, v resnici pa je to marketin\u0161ka poteza, da bi ohranili mo\u017enost privatizacije zdravstva ter hitro bogatenje na ra\u010dun javnega denarja.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>To je \u017ee tretji val bogatenja. V prvem valu so bogastvo nagrabili na ra\u010dun socialisti\u010dne lastnine in sistema kraje javnih sredstev, ki smo jih nato dr\u017eavljani krpali z dokapitalizacijo bank in pokrivanjem izgub. Druga faza je temeljila na ropanju s pomo\u010djo sistema slabe banke, na nebrzdanem bogatenju z nepremi\u010dninskimi \u0161pekulacijami in skrajnem in nekaznovanem izkori\u0161\u010danju doma\u010de ter uvo\u017eene delovne sile.<\/p>\n\n\n\n<p>Zadnji hitri model bogatenja je preko demonta\u017ee javnega zdravstva. Ta model ni ni\u010d manj nevaren od prej\u0161njih, kajti v ozadju je veliko kapitala, predvsem bank in zavarovalnic ter tudi nakradenega kapitala, ki se sedaj vra\u010da opran na zadnja vrata v Slovenijo. <\/p>\n\n\n\n<p>Tragikomi\u010dno je, da so si bogastvo banke in zavarovalnice nabrale na ra\u010dun \u0161pekulacij z javnim denarjem in s predpisi, ki so jim to omogo\u010dali, sedaj pa se ta isti kapital ponovno reciklira in iz\u010drpava \u0161e preostali javni denar iz zdravstvene blagajne. Zakonodaja pa pri tem zapira vsaj eno oko, \u010de ne oba. Ne moremo se znebiti ob\u010dutka, da je zdravstveni prispevek oblika \u010dlanarine za naivne, ki s posebnimi mehanizmi nato pristane v \u017eepih privatnega zdravstvenega sistema.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Var\u010devanje za delavce, bogatenje za bogate<\/h2>\n\n\n\n<p>Po vsaki ve\u010dji krizi stro\u0161ek pade na ple\u010da javnih financ in delavca. Tako je bilo tudi ob pandemiji covida. Kot pi\u0161e v uvodniku Guardiana, mnogim so bili vsiljeni var\u010devalni ukrepi, &#8220;z drugimi ukrepi pa so obogatili \u017ee tako bogate z napihovanjem cen nepremi\u010dnin in delnic, medtem ko so dav\u010dne olaj\u0161ave koristile bogatim&#8221;. <\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Mnogim so bili vsiljeni var\u010devalni ukrepi, z drugimi ukrepi pa so obogatili \u017ee tako bogate.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Grabe\u017eljivost nima meja. Pri tem ve\u010d ne govorimo o bogatenju, saj bi najbolj bogati z nagrabljenim bogastvom lahko \u017eiveli tiso\u010de \u017eivljenj tiso\u010de let, pa\u010d pa o potrebi po mo\u010di, nadzoru. Denar prina\u0161a oblast, oblast pa prina\u0161a mo\u010d in nadzor in \u0161e ve\u010d denarja. Krog se zapre in kmalu politika, namerno ali nenamerno, dela predvsem \u0161e za interese bogatih.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Proces ozdravitve<\/h2>\n\n\n\n<p>Evropa, \u010deprav prepo\u010dasi, sicer stopa na prste \u0161pekulantom. Tako smo stopili na prste telekomom, nato tehnolo\u0161kim velikanom kot Microsoft ali Google. Preostane \u0161e razre\u0161iti vpra\u0161anje zlorabe evropskih subvencij, posebej v kmetijstvu, kjer prevelik dele\u017e subvencij gre na ra\u010dune multinacionalk ali celo mafije. \u010ceprav je Evropa tradicionalno protekcionisti\u010dna, tudi zadev se loteva prepo\u010dasi in polovi\u010dno, zelo redko je tudi enotna, pa to ni razlog, da bi se ustavili.<\/p>\n\n\n\n<p>Kdaj bo tega konec, nih\u010de ne ve. Morebiti bo poslednji bolesten naskok plutokracije, v obliki ameri\u0161kega trampizma, kaplja \u010dez rob, da kon\u010dno prekinemo spiralo galopirajo\u010de polarizacije na revne in bogate.<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Morebiti bo poslednji bolesten naskok plutokracije, v obliki ameri\u0161kega trampizma, kaplja \u010dez rob, da kon\u010dno prekinemo spiralo galopirajo\u010de polarizacije na revne in bogate.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>Proces ozdravitve lahko spro\u017eijo le leve in sredinske stranke. Z desne ne moremo pri\u010dakovati veliko pomo\u010di, ker ideologije, ki pripisujejo vse zasluge kapitalu, medtem ko delo reducirajo na stro\u0161ek, so potencialno nevarne ne le za navadnega dr\u017eavljana, temve\u010d predstavljajo veliko nevarnost za celoten planet. Boj za \u010dlovekove pravice in pravice delavca po po\u0161tenem pla\u010dilu in tudi rente za minulo delo, je postal v zadnjih letih tudi boj za naravo, za planet. A desnica \u0161e vedno vztraja na floskuli \u00bbsvobodne iniciative\u00ab, \u010deprav vemo, da taka zadeva ne obstaja, ter stra\u0161i z odhodom delodajalcev, zdravnikov itn.<\/p>\n\n\n\n<p>Enakosti ni na svetu vsaj \u017ee deset tiso\u010d let. Bogastvo prina\u0161a bogastvo, bogastvo pomeni mo\u010d, prirejanje zakonov in ustvarjanje mre\u017e, s pomo\u010djo katerih bogatijo izbrani \u010dlani teh mre\u017e. Za navadno rajo pa so izmislili filantropijo in loto, s katerim enkrat mese\u010dno javni medili naznanijo, da je nekdo postal novope\u010deni milijonar.<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p>Za navadno rajo so izmislili filantropijo in loto.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n<p>\u00bbAmerika prilo\u017enosti\u00ab je mit tukaj in tudi \u010dez ocean. V ozadju tega mita pa je resni\u010dnost tak\u0161na, da zaradi zdravstvenih problemov letno bankrotirajo sto tiso\u010di, milijoni so brez zdravstvenega zavarovanja, slu\u017ebe, strehe nad glavo&#8230; S tak\u0161no &#8220;ameriko&#8221; nam posku\u0161ajo zamazati o\u010di, ker je tak sistem najhitrej\u0161i na\u010din, kako se polastiti milijonov.<\/p>\n\n\n\n<p>Vsaka zgodovinska doba ima svojo &#8220;Gazo&#8221;. \u017delja po mo\u010di in nadvladi je tako velika med ljudmi brez morale in etike, da jim morejo stopiti na pot samo tisti, ki poka\u017eejo \u0161e ve\u010djo mo\u010d in vztrajnost. To so razlogi zakaj so in \u0161e bodo &#8220;gaze&#8221; obstajale. Mo\u010d kapitala je mamljiva in za sedaj \u0161e neobrzdana. Kako dolgo \u0161e? <\/p>\n\n\n\n<p><em>Opombe<\/em><\/p>\n\n\n<ol class=\"wp-block-footnotes\"><li id=\"4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578\"><em>1.Solidarnost je znak nedelujo\u010de socialne dr\u017eave, loterija pa eden od instrumentov ohranjanja socialnega miru, upanja in sanj o bogastvu. <\/em> <a href=\"#4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578-link\" aria-label=\"Jump to footnote reference 1\">\u21a9\ufe0e<\/a><\/li><\/ol>\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kapitalsko dobro zalo\u017eena desnica je ponovno spro\u017eila licemerni napad na premierja Goloba. Na njihovo \u017ealost moramo potrditi, da<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2154,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"[{\"content\":\"<em>1.Solidarnost je znak nedelujo\u010de socialne dr\u017eave, loterija pa eden od instrumentov ohranjanja socialnega miru, upanja in sanj o bogastvu. <\/em>\",\"id\":\"4cb5ddf6-57a1-4ad3-a2ea-f59a81756578\"}]"},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-2136","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-stories"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.4 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kapitalsko dobro zalo\u017eena desnica je ponovno spro\u017eila licemerni napad na premierja Goloba. Na njihovo \u017ealost moramo potrditi, da\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-24T12:06:46+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-05-25T10:11:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1600\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Licemerje kapitala\",\"datePublished\":\"2025-05-24T12:06:46+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-25T10:11:35+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/\"},\"wordCount\":2128,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Dimniki01.jpg\",\"articleSection\":[\"Slovenija\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/\",\"name\":\"Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Dimniki01.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-24T12:06:46+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-25T10:11:35+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Dimniki01.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Dimniki01.jpg\",\"width\":1600,\"height\":1200,\"caption\":\"Skupna lastnina je pristala v rokah tajkunov, dr\u017eavi so ostali krediti, ljudem pa onesna\u017eenje. Na fotografiji ostanki nekdanje Cinkarne Celje.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/24\\\/licemerje-kapitala\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Licemerje kapitala\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Kapitalsko dobro zalo\u017eena desnica je ponovno spro\u017eila licemerni napad na premierja Goloba. Na njihovo \u017ealost moramo potrditi, da","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-24T12:06:46+00:00","article_modified_time":"2025-05-25T10:11:35+00:00","og_image":[{"width":1600,"height":1200,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"10 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Licemerje kapitala","datePublished":"2025-05-24T12:06:46+00:00","dateModified":"2025-05-25T10:11:35+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/"},"wordCount":2128,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg","articleSection":["Slovenija"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/","name":"Licemerje kapitala - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg","datePublished":"2025-05-24T12:06:46+00:00","dateModified":"2025-05-25T10:11:35+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg","width":1600,"height":1200,"caption":"Skupna lastnina je pristala v rokah tajkunov, dr\u017eavi so ostali krediti, ljudem pa onesna\u017eenje. Na fotografiji ostanki nekdanje Cinkarne Celje."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/24\/licemerje-kapitala\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Licemerje kapitala"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg",1600,1200,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-300x225.jpg",300,225,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-768x576.jpg",640,480,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-1024x768.jpg",640,480,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-1536x1152.jpg",1536,1152,true],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01.jpg",1600,1200,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-1024x768.jpg",1024,768,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Dimniki01-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da"]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/stories\/\" rel=\"category tag\">Slovenija<\/a>","tag_info":"Slovenija","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2136","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2136"}],"version-history":[{"count":84,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2136\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2256,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2136\/revisions\/2256"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2154"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2136"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2136"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2136"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}