Makroekonomska politika je le redko posledica \u010disto ekonomskega razmi\u0161ljanja, prej zmes politi\u010dnega in ekonomskega. Vladajo\u010de ekonomske teorije so pogosto vladajo\u010de ekonomske politike, s ciljem ja\u010danja politi\u010dne vladavine. Tudi zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki ga zahteva pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji, ki so jo podpisali voditelji 25 \u010dlanic EU, je makroekonomski in\u0161trument v cilju politike; je poskus samo-discipliniranja politike, saj politiki negativne posledice deficitov spoznajo v glavnem, ko se pojavijo te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n
Za nekatere dr\u017eave, predvsem de\u017eele v razvoju, je zna\u010dilno razmi\u0161ljanje na “periferi\u010dni” na\u010din, izraz s katerim lahko ozna\u010dimo prilagajanje ekonomskim ciklom razvitih, tj., da v \u010dasu svetovne konjunkture mo\u010dno absorbirajo vi\u0161ke cenenega kapitala, ki pritekajo iz razvitih finan\u010dnih trgov z nizko donosnostjo, z argumentom, saj so prilivi visoki in jih z lahkoto financiramo. Ko pride kriza, se kapital povle\u010de nazaj v razvite, servisiranje dolga postane precej\u0161nje breme, prilagajanje dr\u017eavne porabe ali bolje re\u010deno prilagajanje potro\u0161ni\u0161ke miselnosti, pa je v velikem zaostanku. Velik del dru\u017ebe ne pristane na zmanj\u0161anje porabe, \u0161e najmanj tisti, ki niso sodelovali v \u010dasu “opijanjanja”. Vendar so kr\u010denja neogibna, saj ni rezerv, da bi se kriza prebrodila. Polo\u017eaj je \u0161e te\u017eji, ker je uvo\u017een kapital gradil gospodarstvo, ki je slu\u017eilo predvsem interesom razvitih. Model Mednarodnega denarnega sklada (IMF) temelji na opisanem mehanizmu, kar pomeni, da v \u010dasu globoke krize vztraja na instrumentu \u00bbpogojevanja\u00ab: finan\u010dno pomo\u010d pogojuje z velikimi kr\u010denji, odpiranjem in padcem splo\u0161ne \u017eivljenjske ravni.<\/p>\n\n\n\n
Politika v \u010dasih “debelih krav” ne razmi\u0161lja o posledicah opisane procikli\u010dne politike, tudi \u0161tevilni ekonomisti zami\u017eijo na eno oko. Za \u010das “debelih krav” obstaja ena teorija, druga za \u010das “suhih krav”. Ekonomske politike niso dolgoro\u010dne, vezane so na politi\u010dne cikluse, predvsem na \u0161tiriletna obdobja parlamentarnih volitev. Politi\u010dni ciklusi so instrument, ki deluje na poglabljanje ciklusov, v skladu z njimi pa niha tudi razpolo\u017eenje volivcev. Naklonjenost levim strankam je najve\u010dja, ko je treba pravi\u010dneje razdeljevati, ko gre za akumulacijo pa so v o\u010deh volivcev primernej\u0161e desne stranke.<\/p>\n\n\n\n
\nPoliti\u010dni ciklusi so instrument, ki deluje na poglabljanje ciklusov, v skladu z njimi pa niha tudi razpolo\u017eenje volivcev. Naklonjenost levim strankam je najve\u010dja, ko je treba pravi\u010dneje razdeljevati, ko gre za akumulacijo pa so v o\u010deh volivcev primernej\u0161e desne stranke.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
V \u010dasu krize se je pokazala globoka nesposobnost makroekonomske politike, ki je preve\u010d v prime\u017eu politike. Taka politika postane ranljiva in mo\u010dno odvisna od dav\u010dnih prihodkov, posebej v razmerah trdnega te\u010daja ali enotne valute, ko je omejena ne le devizna, pa\u010d pa tudi monetarna politika. Dodatna te\u017eava je slabo kro\u017eenje kapitala v krizi, brez tega pa se ukrepi monetarne politike ne primejo. Sledi padec zaupanja v politiko. Sistem se ru\u0161i, prihaja do novih navezav in razpada starih. Gospodarstvo se nenadzorovano prestrukturira. Pripravljajo se potencialni monopoli, ki na pri\u010detku novega razvojnega ciklusa dodatno zavirajo nemoteno obnovo gospodarstva. Obnova je tudi te\u017eja zaradi nesorazmerij, ki so nastali med samo krizo in tudi zaradi ukrepov v boju proti krizi.<\/p>\n\n\n\n
Strategija izhoda iz krize je lahko vezana na aktivno ali pasivno \u010dakanje na izbolj\u0161anje razmer in kot smo dejali, pogosto je me\u0161anje politi\u010dnih in ekonomskih argumentov. Precej\u0161en del de\u017eel v razvoju in \u0161tevilne manj\u0161e dr\u017eave kot Slovenija se predvsem opirajo na pasivni instrumentarij, in \u010de si izraz sposodimo iz politi\u010dne zgodovine, dr\u017eijo se strategije \u010dakanje na zavezni\u0161ka gospodarstva, da potegnejo iz krize, brez ve\u010djih lastnih \u017ertev.<\/p>\n\n\n\n
\nPrecej\u0161en del de\u017eel v razvoju in \u0161tevilne manj\u0161e dr\u017eave kot Slovenija se predvsem opirajo na pasivni instrumentarij, in \u010de si izraz sposodimo iz politi\u010dne zgodovine, dr\u017eijo se strategije \u010dakanje na zavezni\u0161ka gospodarstva, da potegnejo iz krize, brez ve\u010djih lastnih \u017ertev.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
Zlato pravilo sicer predstavlja prvi korak samozavedanja politike, ki posku\u0161a prekiniti s tako strategijo, a je vpra\u0161anje, \u010de je to pravi korak. Prora\u010dun je instrument makroekonomske politike. Ni priporo\u010dljivo spraviti prora\u010dunske meje v ozke okvirje, neodvisne od gospodarskega ciklusa. Napa\u010dno je tudi, da dr\u017eavam v te\u017eavah zara\u010dunavamo vi\u0161je namesto ni\u017eje obrestne mere. Tako politiko promovira celo IMF, ki bi moral stremeti h kar najhitrej\u0161i obnovi prizadetih gospodarstev. Upajmo, da bodo novi evropski ukrepi za re\u0161evanje ban\u010dnih kriz pomenili zgodovinsko prelom s tako prakso.<\/p>\n\n\n\n
\nPrecej\u0161en del de\u017eel v razvoju in \u0161tevilne manj\u0161e dr\u017eave kot Slovenija se predvsem opirajo na pasivni instrumentarij, in \u010de si izraz sposodimo iz politi\u010dne zgodovine, dr\u017eijo se strategije \u010dakanje na zavezni\u0161ka gospodarstva, da potegnejo iz krize, brez ve\u010djih lastnih \u017ertev.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
\u010ce \u017ee ho\u010demo uzakoniti zlato pravilo, naj bo to vezano na dolgoro\u010dne cikluse, torej obvezati se, da v \u010dasu visoke konjunkture zbiramo rezerve, ki jih tro\u0161imo v \u010dasu krize, predvsem v cilju prepre\u010devanja neza\u017eelenih prestrukturiranj in poglabljanja socialnih razlik, pa tudi \u010de je treba, naj bo tudi deficit. Ne smemo pozabiti, da kriza prina\u0161a globoke neskladnosti med sektorji, da krivi\u010dno prerazporeja narodno bogastvo in \u0161e dodatno ote\u017ei obnovo. Zato je treba krizo jemati le kot del istega ciklusa, ki je sestavljen iz konjunkture in depresije. <\/p>\n\n\n\n
\nS sedanje percepcije konjunkturo vidimo predvsem v lu\u010di velikega grabe\u017ea tistih, ki so pri koritu, krizo pa kot socializacijo izgub. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
S sedanje percepcije pa konjunkturo vidimo predvsem v lu\u010di velikega grabe\u017ea tistih, ki so pri koritu, krizo pa kot socializacijo izgub. Pla\u010da torej najve\u010d tisti, ki je na dnu, za visoki kapital pa je kriza celo koristna, ne le kot sistem o\u010di\u0161\u010denja in socializacije izgub, pa\u010d pa tudi kot velik zagonski potencial ob koncu krize. Tako se skozi kapitalisti\u010dne krize gradijo dolgoro\u010dni monopoli. Tukaj je Karl Marx videl notranji kal\u010dek samodestruktivnosti kapitalizma, teza, ki se v globalizirani obliki kapitalizma ni potrdila.<\/p>\n\n\n\n
\nStrategija razvoja je v temeljnem nasprotju s politi\u010dnimi (\u0161tiriletnimi) ciklusi sedanjega kapitalisti\u010dnega parlamentarnega sistema in v nasprotju z interesi strank. Interesi strank bi lahko bili v skladu z dolgoro\u010dnimi interesi Slovenije, \u010de ne bi bili v skladu s kratkoro\u010dnimi interesi elit.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
Zato s pesimizmom gledamo na mo\u017enost dolgoro\u010dno konsistentne makroekonomske politike in tudi dolgoro\u010dne strategije Slovenije. Strategija razvoja je v temeljnem nasprotju s politi\u010dnimi (\u0161tiriletnimi) ciklusi sedanjega kapitalisti\u010dnega parlamentarnega sistema in v nasprotju z interesi strank. Interesi strank bi lahko bili v skladu z dolgoro\u010dnimi interesi Slovenije, \u010de ne bi bili v skladu s kratkoro\u010dnimi interesi elit, ki jim vladajo, to se pa v zadnjih dvajsetih letih \u0161e ni zgodilo. Od tod verjetno razlog zakaj politika sama sebi ne verjame in potrebuje ekonomske instrumente zapisane v ustavo.<\/p>\n\n\n\n
(Objavljeno v \u010dasniku Finance 11. aprila 2012)<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zlato pravilo, gospodarske krize in dolgoro\u010dna strategija razvoja. Makroekonomska politika je le redko posledica \u010disto ekonomskega razmi\u0161ljanja, prej<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2059,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4,9],"tags":[],"class_list":["post-2055","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-business","category-stories"],"yoast_head":"\n
Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Zlato pravilo, gospodarske krize in dolgoro\u010dna strategija razvoja. Makroekonomska politika je le redko posledica \u010disto ekonomskega razmi\u0161ljanja, prej\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-16T11:50:51+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-05-17T14:39:25+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1600\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"5 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo\",\"datePublished\":\"2025-05-16T11:50:51+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-17T14:39:25+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/\"},\"wordCount\":1174,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Hrastnik002.jpg\",\"articleSection\":[\"Mednarodno gospodarstvo\",\"Slovenija\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/\",\"name\":\"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Hrastnik002.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-16T11:50:51+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-17T14:39:25+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Hrastnik002.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Hrastnik002.jpg\",\"width\":1600,\"height\":1200,\"caption\":\"Hrastnik. Te\u017eav, posledica zaprtja rudnikov premoga, lokalne skupnosti \u0161e vedno niso uspele razre\u0161iti.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/16\\\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Zlato pravilo, gospodarske krize in dolgoro\u010dna strategija razvoja. Makroekonomska politika je le redko posledica \u010disto ekonomskega razmi\u0161ljanja, prej","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-16T11:50:51+00:00","article_modified_time":"2025-05-17T14:39:25+00:00","og_image":[{"width":1600,"height":1200,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"5 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo","datePublished":"2025-05-16T11:50:51+00:00","dateModified":"2025-05-17T14:39:25+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/"},"wordCount":1174,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg","articleSection":["Mednarodno gospodarstvo","Slovenija"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/","name":"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg","datePublished":"2025-05-16T11:50:51+00:00","dateModified":"2025-05-17T14:39:25+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg","width":1600,"height":1200,"caption":"Hrastnik. Te\u017eav, posledica zaprtja rudnikov premoga, lokalne skupnosti \u0161e vedno niso uspele razre\u0161iti."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/16\/zlato-pravilo-ali-ko-politika-mora-makroekonomski-instrument-zapisati-v-ustavo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zlato pravilo, ali ko politika mora makroekonomski instrument zapisati v ustavo"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg",1600,1200,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-300x225.jpg",300,225,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-768x576.jpg",640,480,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-1024x768.jpg",640,480,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-1536x1152.jpg",1536,1152,true],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002.jpg",1600,1200,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-1024x768.jpg",1024,768,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Hrastnik002-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da"]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/world\/business\/\" rel=\"category tag\">Mednarodno gospodarstvo<\/a> <a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/stories\/\" rel=\"category tag\">Slovenija<\/a>","tag_info":"Slovenija","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2055","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2055"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2055\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2058,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2055\/revisions\/2058"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2059"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2055"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2055"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2055"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}