{"id":1881,"date":"2025-05-12T09:16:11","date_gmt":"2025-05-12T09:16:11","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=1881"},"modified":"2025-05-14T16:15:16","modified_gmt":"2025-05-14T16:15:16","slug":"balkan-od-rimskih-casov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/","title":{"rendered":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja"},"content":{"rendered":"\n

Prvi\u010d objavljeno v rubriki Menja, <\/strong>uradna stran Socialnih demokratov, 9\/5\/2015.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pod vtisom zadnjih vojn na Balkanu morebiti na\u0161 spomin ne sega dale\u010d nazaj, pogosto ne sega dlje od druge svetovne vojne. Vendar kotel pri\u010denja vreti na Balkanu \u017ee po smrti Atile 454. leta. Sledil je pospe\u0161en propad rimskega cesarstva, ki je omogo\u010dil prihod prvih barbarov, Gotov in Vizigotov. Prvi barbari, ki so se nastanili za stalno na Balkanu, pa smo bili Slovani (ali Sloveni) konec 6. Stoletja.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Prihod Slovanov ni pomenil, da ne bo novih invazij, vendar so Slovani iz novih invazij na koncu iz\u0161li kot zmagovalci. Pomembna izjema so le Albanci, ki jih ni bilo mogo\u010de poslovaniti, \u0161e ve\u010d, od bitke na Kosovu Albanci \u0161irijo svoje etni\u010dno ozemlje na Kosovo, zibelko srbstva.<\/p>\n\n\n\n

\n

Prvi barbari, ki so se nastanili za stalno na Balkanu, pa smo bili Slovani (ali Sloveni) konec 6. Stoletja.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Slovani so na jugu Balkana naleteli na helenizirane Ilire, na vzhodu na helenizirane Tra\u010dane, na zahodu pa na romanizirane Ilire, od vseh prvotnih prebivalcih Balkana pa so le Albanci in Vlahi (danes Romuni) ohranili svojo kulturo in jezik brez ve\u010djega vpliva Slovanov.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav so v prvih treh stoletjih prisotnosti Slovani poslovanili avtohtona ljudstva, to ni pomenilo le poslovanjenja, temve\u010d tudi aglomeracijo kultur, tj. tudi Sloveni so na teh podro\u010djih absorbirali elemente, ki so jih kasneje prelevili v zna\u010dilne Dalmatince, Hrvate, Bolgare ali Srbe z vsemi razlikami med njimi.<\/p>\n\n\n\n

Tako je prihajalo do etni\u010dnih razlik med Slovani na vsem Balkanu. Slovenska plemena so se naseljevala malo druga\u010de, s severa, torej iz dana\u0161nje \u010ce\u0161ke in Moravske. Ne smemo pozabiti, da je pri\u0161lo tudi do velikega genetskega me\u0161anja in po vsej verjetnosti danes med slovanskimi ljudstvi na Balkanu ni \u00bbslovanski gen\u00ab toliko raz\u0161irjen kot bi pri\u010dakovali, saj so Slovani bili kljub temu le manj\u0161ina. Zato je prihod Slovanov na Balkan primer, ko je manj\u0161ina poslovanila ve\u010dino.<\/p>\n\n\n\n

\n

Prihod Slovanov na Balkan primer je, ko je manj\u0161ina poslovanila ve\u010dino.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Stari Bolgari iz Azije, Mongoli, Huni, Kazahi, ki so osvajali Balkan, so dodajali k tej aglomeraciji krvi in kultur, a politi\u010dno so vladali le prehodno. Avtohtoni prebivalci na podro\u010dju dana\u0161nje Bolgarije (\u010digar ime izvira iz staroselcev doseljenih iz Azije) so denimo popustili pred slovansko kulturo in se poslovanili. Stare civilizacije so morebiti propadale, ne pa ljudstva, ki so spreminjala kulturo in jezik in se pretvarjala v nekaj drugega.<\/p>\n\n\n\n

Vse do Kosovske bitke 1389 in Bolgarskega razpada 1396 ni za dlje \u010dasa obstala nobena dr\u017eavna tvorba. V vsem term \u010dasu, do prihoda Turkov, ni bilo na Balkanu dolgotrajne mo\u010dne politi\u010dne tvorbe, prav tako pa ne prevladujo\u010de vere. Tako \u017ee v prvem tiso\u010dletju opa\u017eamo razdrobljenost na Balkanu, ki se bo ohranjala vse do danes.<\/p>\n\n\n\n

Srbska enotnost se je kon\u010dala leta 960, povrnili so se Bizantinci iz zato je Turkom bilo la\u017eje premagati jih na Marici in nato tudi dokon\u010dno na Kosovu. Bosna je prehajala iz bizantinskih rok v mad\u017earske, bosanski vazali so se ob\u010dasno osamosvajali, prevladujo\u010de religije pa ni bilo, tako kot denimo v drugih pokrajinah, kjer je kmalu prevladala razli\u010dica bizantinske in gr\u0161ke pravoslavne vere. V Bosni je dolgo \u010dasa prevladovala tradicionalna slovanska bogomoljska vera, ki se je uspe\u0161no upirala katoli\u0161tvu in pravoslavstvu.<\/p>\n\n\n\n

Ko so pri\u0161li Turki, pa je najve\u010dje \u0161tevilo ravno bogomoljcev (!) prevzelo muslimansko vero, medtem ko so katoli\u010dani in pravoslavci svojo vero ubranili. To je pomemben razlog zakaj je v Bosni muslimanska vera raz\u0161irjena in zato ne smemo pozabiti, da so korenine dana\u0161njega bo\u0161nja\u0161tva z muslimansko vero in obi\u010daji kot nacionalno zna\u010dilnostjo, ravno v nekdanjem slovanskem bogomoljstvu.<\/p>\n\n\n\n

Tur\u0161kih pet stoletij<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od Kosova dalje je tur\u0161ko osvajanje trajalo vsaj \u0161tiristo let, a tudi umik Otomanov je trajal vsaj sto let. Od bitke pri Moha\u010du 1526 je prenehala mad\u017earska vladavina na Hrva\u0161kem in tudi na Hrva\u0161ko sej je raz\u0161iril otomanski imperij.<\/p>\n\n\n\n

Moha\u010d je bil pomemben mejnik v zgodovini balkanskih narodov. Pod pritiski Turkov je prihajalo do velikih selitev ljudstev, predvsem Srbov, Hrvatov in Vlahov, tudi Germanov, ki so postali branitelji novih meja, recimo v primorskem Senju ali Beli Krajini. Obmejne pokrajine so se spreminjale v vojne krajine.<\/p>\n\n\n\n

Prva srbska selitev po padcu Srbije leta 1459 (in druga velika selitev Srbov leta 1690 pod Brankovi\u0107i) je pomenila ponovno me\u0161anje ter novo olje na ogenj kasnej\u0161ih mednacionalnih sporov, posebno pa je vplivala na globoko sovra\u0161tvo in nezaupanje med Turki in Srbi. Potem ko so Srbi zapustili danes miti\u010dno Kosovo, so se na njihove domove priseljevali Albanci in mo\u010dno spreminjali eti\u010dno sestavo \u2018srbske zibelke\u2019.<\/p>\n\n\n\n

Na Hrva\u0161kem in Mad\u017earskem so Srbi postajali pomembna manj\u0161ina in ponekod ve\u010dina (Denimo deli Like in Hercegovine), ki je svoje nacionalne zna\u010dilnosti ohranila skozi naslednja stoletja in jih pogosto branila z oboro\u017eenimi vstajami, tako proti Turkom (\u00bbhajdukovanje\u00ab), Habsbur\u017eanom ali NDH, Nemcem in Italijanom. Zato ne presene\u010da, da so leta 1941 med prvimi pri\u010denjali vstajo v razpadli kraljevini Jugoslaviji prav Srbi v Liki, a tudi leta 1992 je v istih krajih prihajalo do novih vstaj.<\/p>\n\n\n\n

Turki niso mogli nikoli umiriti Balkana, delno zaradi svoje ekspanzivne naravnanosti in nenehnega poskusa \u0161irjenja v srednjo Evropo, kasneje pa zaradi upornih ljudstev (Medtem ko so Habsbur\u017eani Slovence la\u017eje \u00bbumirili\u00ab \u2013 ne pozabimo, da kme\u010dki upori na slovenskem niso bili naperjeni proti germanski prevladi), \u010deprav so tudi evropske dr\u017eave \u017eelele, da bi balkanska ljudstva bila bolj zvesti podlo\u017eniki, tudi Tur\u010diji, velikemu sovra\u017eniku zahodnih velesil in Rusije.<\/p>\n\n\n\n

To je na prvi pogled nenavadno, toda s strate\u0161kega interesa velikih razumljivo. Takega mnenja ni bila Avstrija, ki je od poraza Turkov pred Dunajem 1683 (od tur\u0161ke zmage na Moha\u010du je minilo \u017ee precej \u010dasa) spodbujala ljudstva k odporu proti Turkom.<\/p>\n\n\n\n

Ruski dejavnik je od ruske zasedbe Krima 1783, kljub bole\u010dem porazu v vojni 1853-56, in postopnega ruskega prodora na Balkan, dal veliko moralno mo\u010d Srbom in \u010crnogorcem. Dejansko dana\u0161nje balkanska politi\u010dna slika pri\u010denja nastajati v in po krimskih krizah. Od krimskih vojn naprej se tudi pri\u010denjajo oblikovati odnosi med velesilami v Evropi. Od takrat naprej nastaja nova Rusija, pa tudi korenine hladne vojne v 20. Stoletju.<\/p>\n\n\n\n

V 19. stoletju so evropske velesile \u017eelele, da Tur\u010dija, ki je \u017ee mo\u010dno pe\u0161ala, postane moderna dr\u017eava in da svoje de\u017eele nadzoruje. Torej niso razmi\u0161ljale o razpadu tur\u0161kega imperija, vsaj ne v smislu osamosvajanja narodov. V slabi Tur\u010diji so videle nove gro\u017enje. Avstrija je v tur\u0161kih notranjih nemirih videla svojo prilo\u017enost in jih je tudi izdatno podpihovala, posebno od leta 1788 naprej.<\/p>\n\n\n\n

Hercegovina in Srbija, posebej pa neodvisna \u010crna gora, so bile stalno vir vstaj. V Hercegovini so vstaje bile pogoste, posebno pravoslavcev, Srbi pa so po prvi 1804 in drugi vstaji 1815 prakti\u010dno dosegli neodvisnost.<\/p>\n\n\n\n

Po vstaji v Moldaviji 1821. Leta, ki je bila po dveh srbskih vstajah naslednja ve\u010dja vstaja proti Turkom, je sledila vstaja na Peloponezu in 1829. je velik del Gr\u010dije bil svoboden in kmalu je nastala dr\u017eava Gr\u010dija. Sledila je popolna srbska samostojnost.<\/p>\n\n\n\n

Hajdu\u0161ka Bosna<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po vstaji v Hercegovini in vojni \u010crne gore s Tur\u010dijo 1875, se je v nekaj letih politi\u010dni zemljevid Balkana popolnoma spremenil. Tur\u010dija je bila tako oslabljena, da se je hercegovska vstaja z lahkoto \u0161irila po Balkanu, prvo pa seveda v \u010crno goro, ki je hercegovsko vstajo podprla in uporabila tudi za svojo vojno proti Tur\u010diji in lastno teritorialno \u0161iritev v Hercegovino.<\/p>\n\n\n\n

Globalna posledica hercegovske vstaje leta 1875 in vojn, ki so sledile do januarja 1878, v katerih so ruske enote pri\u0161le vse do Konstantinopla, in kot rezultat sanstefanskega miru 3. marca 1878, so nastale Srbija in Romunija ter avtonomna Bolgarija. Neodvisnost je priznana tudi de facto \u010crni gori, Rusija in \u010crna gora pa sta izdatno pridobili na ozemlju (legalizirano z berlinskim kongresom junija-julija 1878).<\/p>\n\n\n\n

Pot do sanstefanskega miru je bila trnova za Tur\u010dijo, saj so se ji upirali tudi v Aziji. Posledice uporov in vonj balkanskih narodov so bili pokoli nad tur\u0161kim prebivalstvom (260.000 pobitih v Bolgariji \u2013 govorimo o prvem velikem pokolu na Balkanu v moderni dobi, ki se je nato \u0161e nekajkrat ponovil) in beg (danes bi rekli etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje) stotiso\u010dev z Balkana (100.000 iz BiH, ki je postala avstrijski protektorat, pol milijona iz Bolgarije) in \u0161e dve desetletji poprej s Krima (600.000). Be\u017eali so v razmajano otomansko cesarstvo, ki sta ga pestili \u0161e lakota in dr\u017eavni bankrot. Vse skupaj je poslab\u0161alo \u0161e tur\u0161ko krvavo ma\u0161\u010devanje.<\/p>\n\n\n\n

Po letu 1878 so se odnosi med dr\u017eavami nekoliko umirili, vendar ne ve\u010d kot za tri desetletja, \u010deprav so se notranje te\u017eave \u0161e naprej kopi\u010dile, posebno v BiH, ki ni nikoli sprejela avstrijske okupacije, pa tudi v preostalih tur\u0161kih pa\u0161alukih, dana\u0161nja Albanija, Bolgarija, Makedonija, ki so \u017eelele popolno osvoboditev po vzoru Srbije ali Romunije. Zametke hladne vojne v 20. stoletju je torej iskati v teh dogodkih, posebej od krimske vojne naprej in balkanskih dogodkih v drugi polovici 19. Stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Posledice so bile razpad velikih imperijev in osamosvajanje narodov iz nekdanjih \u00bbje\u010d narodov\u00ab in ustanavljanje nacionalnih dr\u017eav ali novih ve\u010dnacionalnih dr\u017eav, kar se je kon\u010dalo z zadnjo krizo na Balkanu v letih 1989-1995, ko so nastale na Balkanu nove dr\u017eave, v veliki meri enonacionalne, vendar ne v strogih etni\u010dnih mejah, ker je to skorajda nemogo\u010de na Balkanu.<\/p>\n\n\n\n

Etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje po letu 1991 tako ni osamljen primer v zgodovini Balkana, pravzaprav je le en genocid ve\u010d v vrsti podobnih (denimo tudi 1941-45) med 19. in 20. stoletjem. Zgodovina Balkana je torej vajena pokolov in etni\u010dnih \u010di\u0161\u010denj, kljub \u0161oku, ki ga je \u0161e na\u0161a generacija do\u017eivela.<\/p>\n\n\n\n

BiH je po berlinskem kongresu pre\u0161la pod avstrijski protektorat in tako je Avstrija dosegla kar je na\u010drtovala in podpirala \u017ee konec 18. stoletja, pred prvo srbsko vstajo 1805, ki jo izdatno podprla. Hercegovska vstaja in \u010crnogorska vojna proti Tur\u010diji leta 1875 in srbska prera\u010dunljivost (ko je Srbija odrekla za\u010detno pomo\u010d \u010crni gori, ki se je zato sama bojevala z mogo\u010dno Tur\u010dijo) in nato nova vojna s Turki 1876-78, ki pa je \u017ee zajela tudi Rusijo, je pove\u010dala prepad tudi med \u010crnogorci in Srbi.<\/p>\n\n\n\n

Berlinski kongres je bil pomemben tudi za Makedonijo, saj je takrat na pritisk zahodnih velesil lo\u010dena od velike Bolgarije, nastale s sanstefanskim mirom, in po nekaj mesecih vrnjena Tur\u010diji. To dejstvo sicer bolgarski nacionalisti ob\u017ealujejo, ker menijo, da so Makedonci Bolgari in bi morali biti del velike Bolgarije.<\/p>\n\n\n\n

Rast Srbije po letu 1878<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Te\u017eave so se \u0161e nadalje kopi\u010dile, ko je Srbija po berlinskem kongresu 1878 pri\u010dela uresni\u010devati svoje ekspanzionisti\u010dne apetite. Na tem kongresu je Srbija postala de jure samostojna dr\u017eava, \u010deprav je poslednji otomanski okupator zapustil kne\u017eevino Srbijo \u017ee leta 1868. V 19. stoletju je Srbija postala de\u017eela priseljevanja (!), v primerjavi s preteklimi petimi stoletji, ko so jo Srbi predvsem zapu\u0161\u010dali.<\/p>\n\n\n\n

De\u017eela priseljevanja je bila do preloma 19. v 20. stoletje, ko je zaradi zna\u010dilnosti notranjega razvoja postala ponovno de\u017eela izseljevanja. To je bil tretji val srbskih selitev, tokrat \u010dez morje, v ZDA. Podobna je bila usoda v istem obdobju tudi takratne avstro-ogrske Hrva\u0161ke in Dalmacije ter slovenskih pokrajin, posebej obmejnih in gospodarsko zanemarjenih (o tem in posebej o slovenskem izseljevanju v 20. stoletju pi\u0161em v knjigi \u010cez morje v pozabo).<\/p>\n\n\n\n

Izseljevanje v tem \u010dasu je v balkanskih de\u017eelah bilo zaradi intenzivnega razvoja kapitalizma in razslojevanja ter razpadanja kme\u010dkih gospodarstev ventil za omilitev velikih nasprotij in groze\u010de lakote. Poenostavljeno re\u010deno so oblasti izseljevanje ve\u010dinoma podpirale, da bi razre\u0161ile eksplozivna notranja nasprotja. Avstro-ogrska je denimo dajala ugodne kredite za vozovnice \u010dez morje v Boki Kotorski, da bi se znebila upornih prebivalcev, podobno se je dogajalo pod fa\u0161isti\u010dno talijo na Primorskem.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav so zahodne velesile opozarjale pred agresivnim razpolo\u017eenjem, so srbski apetit rasli. Leta 1912 Tur\u010dija prakti\u010dno ostane brez Balkana, srbski apetiti pa se kon\u010dno afirmirajo po drugi balkanski vojni 1913, ko se razblini bolgarska utopija o novem velikem cesarstvu. Srbski apetiti so tudi zajezeni z nastankom Albanije med leti 1912 (Svobodna Albanija nastane de facto 17. decembra 1912) in 1913 (razre\u0161itev problema Skadra, ki ga je hotela zase tudi \u010crna gora, ter posledi\u010dno nevtralizacija Albanije).<\/p>\n\n\n\n

\u010ce bi morali strniti tur\u0161ko prisotnost na Balkanu med bitko na Marici (prvi velik poraz srbske vojske proti prodirajo\u010dim Otomanom) in prvo balkansko vojno, je teh 541 let (1371 \u2013 1912) bilo tudi obdobje relativne verske in kulturne samostojnosti, saj je zanimivo dejstvo, da tur\u0161ko muslimanstvo ni pritiskalo z veliko mo\u010djo na druge kulture in verstva kot je to bil primer nekaterih drugih ekspanzionizmov.<\/p>\n\n\n\n

Leto 1908, ko je Avstrija anektirala BIH, je \u0161e en klju\u010dni trenutek, ki je pridodal k \u2018balkanizaciji\u2019 Balkana in posebej BIH. To leto je pomenilo pri\u010detek novega eksodusa 100.000 Turkov in potur\u010denih Bosancev ter prihod 200.000 Slovencev, Hrvatov, \u010cehov in Nemcev. BIH je tako \u0161e bolj kulturno in versko preme\u0161ana, s tem da so od konca 15. stoletja po begu iz \u0160panije tudi \u017didje v BIH bili pomembna manj\u0161ina.<\/p>\n\n\n\n

Ko je pri\u0161la druga svetovna vojna, ni bilo nenavadno, da je prav BIH bila tista, ki se je najbolj mno\u017ei\u010dno uprla skrajnima srbskemu in hrva\u0161kemu nacionalizmu in genocidnosti, ki so se eksponirali v obliki \u010detni\u0161tva in usta\u0161tva. Prebivalci BIH so med okupacijo prenesli tudi najve\u010dje \u017ertve in tam so se med drugo svetovno vojno bile najve\u010dje bitke za osvoboditev Jugoslavije.<\/p>\n\n\n\n

Makedonija je srbsko okupacijo po drugi balkanski vojni 1913 pla\u010dala s \u0161tevilnimi \u017eivljenji, z raznarodovanjem in poskusom posrbljenja. Podobno se je po srbski slavni zmagi na Solunski fronti, ki je dala Srbiji krila, pri\u010delo dogajati s \u010crno goro. Po koncu prve svetovne vojne je Srbija na hitro pozabila na \u010drnogorsko \u017ertev, ki je na ra\u010dun lastne lakote in brezkompromisno pomagala tiso\u010dem Srbom ube\u017eati pred avstrijsko vojsko na Krf.<\/p>\n\n\n\n

\u010crnogorska dr\u017eavnost je zbrisana na hitro ter u\u010dinkovito z ultimativno abdikacijo kralja Nikole in s pobojem \u010drnogorskih parlamentarcev marca leta 1919 (Takrat je tudi moj stari o\u010de za las u\u0161el smrti.). Takrat nastane tudi spor med \u010drnogorskimi zelena\u0161i (pro kraljevi) in bjela\u0161i (prosrbski), ki se vle\u010de \u0161e do danes, ko je \u010crna gora ponovno samostojna dr\u017eava.<\/p>\n\n\n\n

Triindvajset let Kraljevine Jugoslavije (1918 \u2013 1941) ni razre\u0161ilo vpra\u0161anja stalnih sovra\u017enosti med balkanskimi narodi, \u010deprav rasno me\u0161ani med \u0161tevilnimi predslovanskimi in slovanskimi ljudstvi, pa vendarle prete\u017eno slovanske kulture in jezika, kljub nekaj enklavam kot Albanija.<\/p>\n\n\n\n

Druga svetovna vojna je pomenila prvi velik obra\u010dun med Srbi in Hrvati, ki se je pripravljal \u017ee sicer nekaj stoletij, in ki bi bil \u0161e bolj krvav, \u010de ne bi bilo partizanskih sil, ki so oba nacionalizma s silo zatirale. Zahvaljujo\u010d temu in po vsej verjetnosti tudi nastanku nove Jugoslavije, je pri\u0161lo do (nenavadno) dolgega relativnega zati\u0161ja med leti 1945 in 1989, ko je vse skupaj ponovno izbruhnilo.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je to zati\u0161je bilo navidezno, kajti v federativni Jugoslaviji se je bil politi\u010dni boj med elitami za prevlado, ki pa zahvaljujo\u010d Josipu Brozu Titu, ni izbruhnil v krvavi spopad. Se pa je to zgodilo desetletje po njegovi smrti.<\/p>\n\n\n\n

Balkan po drugi svetovni vojni<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Velesile, predvsem evropske, so upale, da bodo po drugi svetovni vojni nadzirale Balkan, predvsem ker je nova Jugoslavija dajala znake, da se bodo stara nasprotja uspe\u0161no zatirala. Zastavile so politiko do Balkana \u017ee med vojno in jo proti koncu vojne koordinirale z Rusijo. Toda Balkan se je ponovno pokazal v isti lu\u010di. Jugoslavija je odklonila ravnanje po diktatu velesil.<\/p>\n\n\n\n

Albanija je popolnoma zavrnila vse zunanje pritiske in se izolirala. Gr\u010dija se je razdelila na dvoje in iz tega je iz\u0161la dr\u017eavljanska vojna. V \u017eelji po samostojnosti, balkanskim narodom ni bilo mar za geostrate\u0161ki polo\u017eaja Balkana in interese velesil. Zaradi te velike \u017eelje so se velike sile odrekle, vsaj za\u010dasno, tesnej\u0161emu nadzoru Balkana.<\/p>\n\n\n\n

Gr\u010dija je posku\u0161ala razre\u0161evati notranje te\u017eave, ki jih je s pomo\u010djo zavezni\u0161kih sil razre\u0161ila po komunisti\u010dni vstaji leta 1945 na krvav na\u010din. Takrat je iz dr\u017eave moralo emigrirati na desettiso\u010de dr\u017eavljanov, ve\u010d tiso\u010d so jih pobili, nato pa pri\u010deli z raznarodovanjem Makedoncev in Turkov. \u0160e en primer balkanske netolerantnosti.<\/p>\n\n\n\n

V vsem tem \u010dasu je bila posebnost le Slovenija, \u010deprav je vse do 1770, ko so Turki \u0161e zadnji\u010d pri\u0161li pred Dunaj, tudi sama do\u017eivljala etni\u010dne injekcije. Vendar je njena etni\u010dna \u010distost pod Habsbur\u0161ko monarhijo bila veliko manj prizadeta kot ostalih Slovenov pod Turki. Toda slovensko ljudstvo ni ostalo brez vpliva germanskega ve\u010dinskega naroda.<\/p>\n\n\n\n

\u017de zgornja kratka zgodovina Balkana, ali bolje re\u010deno na\u0161tevanje klju\u010dnih dogodkov, od leta 454 pa vse do 1995, ko se je kon\u010dala zadnja vojna na Balkanu, ka\u017ee, da tukaj nikoli ne bodo nasprotja popolnoma izginila. \u017dari\u0161\u010d je preveliko, napetosti stalne. Verjetno nikoli ne bo zavladalo zaupanje med Turki in Grki. \u0160portni dogodki med Grki in Turki so podobni dogodkom med Srbi in Hrvati.<\/p>\n\n\n\n

Nikoli ne bo tudi popolnega zaupanja med Makedonci in Grki, ki ne morejo pozabiti, da je nekdanja Trakija sedaj naseljena z Bolgari in Makedonci, zato slednjim odrekajo tudi ime. Nikoli ne bo popolnega zaupanja med Hrvati in Srbi. Nikoli pa se tudi ne bo odrekla Istri in Dalmaciji Italija, ki bo \u010dakala na izbruh \u2018balkanizma\u2019 (izraz \u00bbbalkanizem\u00ab, ki ga je uvedel Karl Marx), da bi pri\u0161la do vzhodnih delov Adriatika.<\/p>\n\n\n\n

Zato ni \u010dudno, da se je po 19. stoletju, posebej pa po letu 1913 (vojna za razdelitev plena med balkanskimi zaveznicami proti Tur\u010diji), pri\u010del v mednarodni politi\u010dni in diplomatski terminologiji uveljavljati izraz \u2018balkanizacija.\u2019<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010d nenavadnega, saj imamo na tem podro\u010dju devet dr\u017eav, in \u010de dodamo \u0161e skrajne konce Balkana, ki gravitirajo ali posegajo na Balkan in pripadajo Sloveniji, Italiji in Romuniji, imamo skupaj dvanajst dr\u017eav, dvanajst zgodovinskih usod, dvanajst narodov in tudi dvanajst nacionalnih utopij, zmot, frustracij. Je pa zna\u010dilno, da imajo v 21. stoletju vsi narodi na tem podro\u010dju svoje samostojne nacionalne dr\u017eave (kar je v malem preslikava tega tudi \u0161e BIH), kar se \u0161e nikoli ni v preteklosti zgodilo.<\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Opisani klju\u010dni mejniki so tisti, ki so pripeljali do kon\u010dne slike o \u2018balkanizciji\u2019 Balkana v za\u010detku 20. stoletja. Za\u010delo se je v 18. stoletju na Krimu in z novimi odnosi evropskih velesil, sledilo je prebujanje narodov na Balkanu pod obema imperijema, vrh dogajanj pa je v prvi polovici 20. stoletja. Vojne po letu 1991 so na prvi pogled manj logi\u010dne ali nepotrebne (dejansko je vsaka vojna nepotrebna), a so le del\u010dek zgodovine, ki je pri\u010dela z Atilovo smrtjo 454 in ki se verjetno ne bo nikoli kon\u010dala.<\/p>\n\n\n\n

\u017dari\u0161\u010da ostajajo: Grki in Turki, Grki in Makedonci, Bolgari in Makedonci, Hrvati in Srbi. Lastne dr\u017eavnosti bodo doprinesle k postonem \u0161irjenju nacionalnih razlik, vklju\u010devanje v EU vseh teh dr\u017eav verjetno lahko le zavre poglabljanje teh razlik, ne pa odpravi. Sli\u010dnosti jezika in kulture ali zgodovine v teh sporih niso argument za bolj prijateljske odnose.<\/p>\n\n\n\n

\n

Sli\u010dnosti jezika in kulture ali zgodovine v teh sporih niso argument za bolj prijateljske odnose.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Relativno posebna usoda Slovencev, vtisnjena med italijansko, avstrijsko in tur\u0161ko preteklo zgodovino, bo ve\u010dni predmet debate o tem, koliko je zato slovenski narod druga\u010den in koliko del Balkana. Tudi vpra\u0161anje ali je Slovenija zaradi posebnosti bolj poklicana kot integracijski dejavnik na Balkanu, nima odgovora. Toda eno je nedvomno, vsaj naslednjih sto ali tudi dvesto let ne bo nikogar, ki bi za ve\u010dno pomiril zamere in razmerja. To ne bo storila Evropska unija, kot niso storile tudi druge politi\u010dne integracije.<\/p>\n\n\n\n

Katere so torej stalnice v balkanski politiki:
\u2013 zunanje sile ne bodo nikoli popolnoma odnehale z vme\u0161avanjem na Balkanu
\u2013 odnosi med narodi na Balkanu bodo vedno obremenjeni ne le s preteklostjo, temve\u010d tudi s trenutno realnostjo in zapletenostjo mednacionalnih odnosov
\u2013 odnosi med Gr\u010dijo in Tur\u010dijo bodo ve\u010dno ostali napeti
\u2013 odnosi med Albanci in Srbi ter Srbi in Hrvati bodo ve\u010dno vir nestabilnosti
\u2013 Makedonija in Gr\u010dija bosta ostajali vsaka na svojem bregu<\/p>\n\n\n\n

V takih razmerah Slovenija ne bo mogla igrati pomembnej\u0161o povezovalno vlogo zaradi:
\u2013 pretekle zgodovine in geostrate\u0161kih odnosov
\u2013 ker Slovenija ni velesila
\u2013 Slovenija je sama del balkanskega vpra\u0161anja
\u2013 ker sama ni razre\u0161ila svoje odnose z balkanskimi narodi
\u2013 ker velesile in EU ne \u017eelijo, da Slovenija (in druge balkanske dr\u017eave) postanejo pomemben dejavnik na Balkanu, ker tudi ne \u017eelijo, da ena od balkanskih dr\u017eav prevzema iniciativo, ker v preteklosti to ni pomenilo za\u0161\u010dito interesov evropskih sil, temve\u010d odmik od njih.<\/p>\n\n\n\n

Ves ta \u010das, ko so se odvijali opisani balkanski procesi, je Slovenija bila tudi notranje razdeljena. Nov kapitalisti\u010dni sistem je Slovenijo \u0161e dodatno notranje razdelil, vendar s to razliko, da bo ta razdeljenost te\u017eje prese\u017eena kot nekatere pretekle.<\/p>\n\n\n\n

Novo razdeljevanje na bogate in revne bo mo\u010d prese\u010di le s spremembo kapitalisti\u010dnega sistema. Politi\u010dne razlike je la\u017eje prese\u010di kot ekonomske, kajti ekonomija ima svoje zakonitosti, medtem ko je v politiki odlo\u010dilna pogosto dobra volja. V ekonomiji dobra volja ni dovolj. Zato je v politiki kompromise la\u017eje dosegati kot v ekonomiji.<\/p>\n\n\n\n

Na \u017ealost razdeljenosti na ekonomskih osnovah na obzorju ni zdravila, lahko jih le omilimo. Zato bodo vse ostale delitve, tudi delitev na \u00bbpartizane\u00ab in \u00bbdomobrance\u00ab, neko\u010d prej pozabljene ali omiljene, kot pa prese\u017eene ekonomske delitve. To \u0161e dodatno zapleta razvoj na Balkanu. Ne smemo pa odrekati pozitivnega vpliva evropskega zdru\u017eevanja.<\/p>\n\n\n\n

Kar zadeva Slovenijo, predvsem njeno politi\u010dno elito, imamo vtis, da je bila v preteklosti prete\u017eno kratkovidna, da je postavljala svoje globalne cilje z zamudo, lahko bi rekli skromno in prepozno, ko so bili potrebni \u017ee drugi cilji ali spremembe \u017ee za obzorjem. To v nekaterih obdobjih ni bilo le slabo, ker je z mero oportunizma manj pretenciozne cilje la\u017eje dosegala.<\/p>\n\n\n\n

\n

Kar zadeva Slovenijo, predvsem njeno politi\u010dno elito, imamo vtis, da je bila v preteklosti prete\u017eno kratkovidna, da je postavljala svoje globalne cilje z zamudo, lahko bi rekli skromno in prepozno …<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Zato je z lahkoto in brez velikega objokovanja dopustila odhod tiso\u010dih emigrantov \u010dez morje v 19. in 20. stoletju. Zato je tudi z manj travme v primerjavi z drugimi zapustila tako Avstrijo kot Jugoslavijo. Verjetno je to vrlina, kajti skromne pretenzije omogo\u010dajo la\u017eje sklepanje novih zavezni\u0161tev. Tukaj je iskati odgovor zakaj Slovenija v svoji zgodovini nikoli ni imela ljudi svetovnega slovesa.<\/p>\n\n\n\n

Upajmo, da je v lu\u010di takih dogodkov v preteklosti Balkana veliko la\u017eje razumeti zakaj je Balkan predstavljal vir nemirov, vojn in emigracije skozi svojo dolgo zgodovino in zakaj je pri\u010dakovati, da se bo Balkan \u0161e nadalje pekel na \u017eerjavici, v\u010dasih bolj, v\u010dasih manj. \u010ce strnemo z enim stavkom, zgodovina Balkana je poosebljena v Srebrenici, Balkan je \u00bbSrebrenica\u00ab. Nekatere barbarske navade, ki so jih predniki prinesli na Balkan v \u0161estem stoletju, so se ohranile vse do danes.<\/p>\n\n\n\n

Marko Sjeklo\u010da,
\u010dlan Sveta SD za zunanjo politiko<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi\u010d objavljeno v rubriki Menja, uradna stran Socialnih demokratov, 9\/5\/2015. Pod vtisom zadnjih vojn na Balkanu morebiti na\u0161<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1883,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-1881","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-balkan"],"yoast_head":"\nBalkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-12T09:16:11+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-05-14T16:15:16+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1600\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"20 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja\",\"datePublished\":\"2025-05-12T09:16:11+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-14T16:15:16+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/\"},\"wordCount\":3862,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg\",\"articleSection\":[\"Balkan\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/\",\"name\":\"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-12T09:16:11+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-14T16:15:16+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"description\":\"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg\",\"width\":1600,\"height\":1200,\"caption\":\"Zgradba, v kateri deluje Slovensko dru\u0161tvo I. Cankar v Sarajevu\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/12\\\/balkan-od-rimskih-casov\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-12T09:16:11+00:00","article_modified_time":"2025-05-14T16:15:16+00:00","og_image":[{"width":1600,"height":1200,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"20 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja","datePublished":"2025-05-12T09:16:11+00:00","dateModified":"2025-05-14T16:15:16+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/"},"wordCount":3862,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg","articleSection":["Balkan"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/","name":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg","datePublished":"2025-05-12T09:16:11+00:00","dateModified":"2025-05-14T16:15:16+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"description":"Balkan od rimskih \u010dasov pa do tur\u0161kega osvajanja. Vpliv zgodovinskih dogodkov na dana\u0161nji Balkan. Posledice politike velesil na Balkanu.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg","width":1600,"height":1200,"caption":"Zgradba, v kateri deluje Slovensko dru\u0161tvo I. Cankar v Sarajevu"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/12\/balkan-od-rimskih-casov\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Balkan od rimskih \u010dasov do tur\u0161kega osvajanja"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg",1600,1200,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-300x225.jpg",300,225,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-768x576.jpg",640,480,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-1024x768.jpg",640,480,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-1536x1152.jpg",1536,1152,true],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168.jpg",1600,1200,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-1024x768.jpg",1024,768,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Ivan-Cankar-Sarajevo168-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da"]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/balkan\/\" rel=\"category tag\">Balkan<\/a>","tag_info":"Balkan","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1881","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1881"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1881\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1918,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1881\/revisions\/1918"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1883"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1881"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1881"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}