<\/p>\n\n\n\n
Pri\u010dujo\u010da analiza sive ekonomije in prekarnosti je nastala leta 2000 in temelji predvsem na analizi latinsko ameri\u0161kega gospodarstva. Opozarjamo na podatke, ki govorijo o tem kaj so posledice desetletnega neoliberalizma, v Argentini med leti 1989, ko je postal prevladujo\u010d model razvoja, in 1999. Rezultati so vidni predvsem v tem, da je mo\u010dno posko\u010dil kriminal in vzporedno tudi izkori\u0161\u010danje delovne sile. V marginalizacijo so potisnjeni \u0161tevilni delavci, razlike v prihodkih pa so se \u0161e poglobile. Vzporednica s slovensko dru\u017ebo \u010detrt stoletja kasneje je \u0161okantna. \u010ceprav leta 2000 slovenska dru\u017eba \u0161e ni kazala teh znakov, je v petindvajsetih letih postala ravno to, kar analiza opisuje v Latinski Ameriki. Opozorila so torej obstajala, a vendarle slovenska dru\u017eba ni bila dovolj daljnovidna, da si za\u010drta model razvoja, ki se bo izognil tem pastem.<\/em> <\/p>\n\n\n\n Kar zadeva sive ekonomije, ni vse videti negativno. Namre\u010d pokazalo se je, da je v dolo\u010denih kriznih obdobjih, posebej od zunaj uvo\u017eenih kriz, ki so povzro\u010dile propad izvoznih podjetij, siva ekonomija postala re\u0161ilna bilka za \u0161tevilne nezaposlene. Zato je opaziti, da nekatere dr\u017eave, posebej v kriznih \u010dasih, potihoma popu\u0161\u010dajo vajeti pri kontroli sive ekonomije. Vsekakor, da je to logi\u010dno, saj se tako tudi omili konfliktnost v dru\u017ebi in zni\u017ea pritisk na socialne transferje.<\/em><\/p>\n\n\n\n Potrebno je tudi dodatno pojasniti odnos med pove\u010danim izkori\u0161\u010danjem dela in naravnega bogastva ter produktivnostjo, ki ga analiza na kratko omenja. Produktivnost zahteva dodatna vlaganja, medtem ko nizke pla\u010de in neekolo\u0161ke tehnologije tega ne zahtevajvajo. Uporaba starih in poceni tehnologij, ki temeljijo na skrajnem izkori\u0161\u010danju dela in narave, so razlog, zakaj v dr\u017eavah, ki imajo slabo kontrolo nad uporabo tehnologij, pogosto prihaja do ekolo\u0161kih katastrof. Zato smo opazili, da je uporaba novih tehnologij prisotna le v primerih, ko to ne pomeni dodatnih vlaganj. \u010ce ta prina\u0161a \u0161e ve\u010dje dobi\u010dke, pa je seveda dobrodo\u0161la. Zato ni samo po sebi umnevno, da bo vlagatelj uporabil najbolj\u0161e ali delu in okolju najprijazneuj\u0161o tehnologijo. Skratka, vlagatelji, \u010de se jih ne kontrolira, bodo izkoristili vse mo\u017enosti za zni\u017eanje stro\u0161kov, predvsem na ra\u010dun okolja in dela. Pri tem se pojavlja problem kritertijev pri razpisih, kjer je glavni kriterij ponavadi najni\u017eja ponudba. Ta vpra\u0161anja se odpirajo, ko opazujemo dogodke okoli izgradnje drugega tira. To vpra\u0161anje sicer presega namene pri\u010dujo\u010de analize. <\/em><\/p>\n\n\n\n Okoli leta 2005 je bila ustanovljena posebna skupina ekonomistov pod vodstvom dr. Bogomira Kova\u010da, ki naj bi delala na strategiji razvoja Slovenije. V njej je sodeloval tudi avtor pri\u010dujo\u010de analize. Vendar je komisija kmalu zastala s svojim delom, predvsem zato, ker je politika postavljala nepremostljive ovire za njeno delo. Za elite je dolgoro\u010dna strategija preve\u010d nevarna, ker pomeni obvezujo\u010do, predvsem gospodarsko politiko, kar pa mo\u010dno omejuje parcialne interese vladajo\u010dih elit na oblasti. <\/em><\/p>\n\n\n\n Zato mo\u010dno priro\u010dam spodnji tekst, ker daje jasne naznake kak\u0161ne so lahko posledice prekarnosti in sive ekonomije. Sedaj, ko je Slovenija postala prav tak\u0161na dru\u017eba, kjer je 40% vseh prekarno zaposlenih, precej je tudi sive ekonomije, je prepozno. Je pa opozorilo, kje bi bilo potrebno za\u010deti, v cilju popravkov napak doseganjega razvoja slovenske dru\u017ebe. To je tudi posebno opozorilo, ker je zaslediti, da popravke, ki jih sedanja Golobova vlada dela, niso dovolj premi\u0161ljeni in ne temeljijo na optimalnih re\u0161itvah. Slovenija potrebuje strategijo razvoja, ki pa je ni uspela sestaviti vse od osamosvojitve naprej.<\/em><\/p>\n\n\n\n (Sledi analiza objavljena leta 2000 v Ban\u010dnem Vestniku)<\/em><\/p>\n\n\n\n V za\u010detku 20. stoletja je bil \u010dlove\u0161ki proizvodni potencial dovolj razvit, da lahko omogo\u010di dostojno \u017eivljenje vsakemu posamezniku, najsi \u017eivi kjerkoli na zemlji. Vendar ni bilo tako. Ne glede na stopnjo dru\u017ebenogospodarskega razvoja, ni dru\u017ebe, ki ne bi proizvajala marginalne dru\u017ebene sloje. Marginalizacija je posledica ekonomske politike, ki ne vodi ekonomsko politiko v interesu celotne dru\u017ebe. Pogosto je v osnovi take politike ideologija, ki meni, da je marginalizacija \u201clogi\u010dna posledica razvoja\u201d.1<\/a><\/sup> Prvi rezultat je boj za pre\u017eivetje vse ve\u010djega odstotka prebivalstva – s kriminalom in sivo ekonomijo. To se dogaja kar na celotnem kontinentu Latinske Amerike. Zato se tisti, ki govorijo o \u201ckoncu ideologije\u201d, mo\u010dno motijo. Ideje o koncu ideologije so \u017ee same po sebi ideolo\u0161ko obarvane, njihov namen pa je promovirati eno samo svetovno ideologijo: v najnovej\u0161em \u010dasu neoliberalizem, predvsem kot ekonomska (in politi\u010dna) teorija in praksa, vendar tudi kot filozofski pogled na svet.<\/p>\n\n\n\n Koristi od gospodarskega razvoja niso enake. V nerazvitih2<\/a><\/sup> dr\u017eavah je zaostajanje dvojno. Ne samo, da rastejo razlike med dru\u017ebenimi sloji, temve\u010d tudi med razvitimi in nerazvitimi. Latinska Amerika je primer, kjer gospodarska politika ni sposobna nevtralizirati negativen razvojni \u0161ok, ki pada na ple\u010da naj\u0161ir\u0161ih mno\u017eic. Premalo se tudi vlaga v nove tehnologije. Zmanj\u0161anje delovne varnosti (rast \u0161tevila zaposlenih za dolo\u010den \u010das) in nezaposlenost so postali pomemben instrument gospodarske politike. Priviligirani sloji u\u017eivajo vse prednosti, ki so opazne v kvaliteti \u017eivljenja in rasti prihodkov, ki jih prina\u0161ajo nova tehnologija ali industrija ter pove\u010danje produktivnosti.3<\/a><\/sup> Sem je \u0161teti tudi gospodarsko politiko, ki deluje v cilju interesov sektorjev, kjer ima vladajo\u010da elita lastni interes, neredko tudi z institucionalizacijo korupcije v javni administraciji.<\/p>\n\n\n\n Od za\u010detka 80-ih let je v ZDA \u0161tevilo zaposlenih za dolo\u010den \u010das pri\u010delo naglo rasti in v zadnjih 10-ih letih se je potrojilo. Da je proces pri\u010del v za\u010detku 80-ih let, ni nenavadno, saj je s prihodom \u201creganomike\u201d in \u201cta\u010derizma\u201d pri\u010del proces \u201cfleksibilizacije\u201d, tj. spreminjanja zakonov v cilju pove\u010danja konkuren\u010dnosti in produktivnosti, kar pa je pomenilo tudi pritisk na delavske pravice in pla\u010de. V ZDA se \u0161tevilo delovnih ur pove\u010duje (v zahodni Evropi pada), v Latinski Ameriki pa se tudi deseturni delavnik ne spo\u0161tuje. Najnovej\u0161i podatki govorijo o nedvomno najbolj\u0161em razvojnem obdobju v vsej ameri\u0161ki zgodovini, kar je opazno v visoki rasti produktivnosti dela,4<\/a><\/sup> \u010deprav bi produktivnost na nacionalni ravni padla za pol odstotka, \u010de bi v po\u0161tev vzeli \u0161e delovno silo zaposleno za dolo\u010den \u010das.5<\/a><\/sup> Zaposlovanje za dolo\u010den \u010das je iznajdba, ki naj bi zaob\u0161la delovno zakonodajo.<\/p>\n\n\n\n Produktivnost v ZDA je pri\u010dela rasti v 80-ih letih ob prihodu ra\u010dunalnikov, razvoj interneta v 90-ih letih pa je proces \u0161e pospe\u0161il. Isto\u010dasno je v dolo\u010denih dru\u017ebenih slojih in regijah pri\u010del pospe\u0161en proces marginalizacije, ki je povezana z razvojnim modelom. <\/em>Zato ne presene\u010dajo podatki, da od tehnolo\u0161kega skoka, ki ga do\u017eivljajo ZDA, torej od nastajajo\u010de nove industrije, vsi zaposleni (kaj \u0161ele nezaposleni) niso imeli enakih koristi. Razen tega, da je zmanj\u0161ana nezaposlenost in da je v dolo\u010denih sektorjih in ni\u017ejih pla\u010dilnih kategorijah ve\u010dje povpra\u0161evanje po delovni sili prispevalo k vi\u0161jim pla\u010dam, je ve\u010dina iz procesa izklju\u010dena. Tako kot so izklju\u010deni celi sektorji prebivalstva, so izklju\u010dene tudi cele regije ali dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n Tukaj nastaja kratek stik s prakso, ker se elite na oblasti ne trudijo, da bi enakomerno porazdelili pridobitve razvoja. Pojavlja se manipulacija s statisti\u010dnimi podatki (npr. Argenitna), kjer ti slu\u017eijo opravi\u010devanju rezultatov gospodarske politike. Od tukaj pa do popravljanja in ponarejanja ni ve\u010d dale\u010d.<\/p>\n\n\n\n Stopnja dohodkovne fleksibilnosti ni v korelaciji z institucionalnimi karakteristikami trga dela<\/em>, torej stopnja nezaposlenosti ne vpliva na pla\u010de. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Blanchflower in Oswald6<\/a><\/sup> v svoji \u0161tudiji i\u0161\u010deta odgovor na to, kak\u0161en je vpliv lokalne nezaposlenosti na pla\u010de. Tako je nastala \u201ckrivulja pla\u010d\u201d. \u010ceprav \u0161tudija temelji na podatkih \u0161estnajstih (predvsem razvitih) dr\u017eav, je podobna \u0161tudija v Braziliji pri\u0161la do istih zaklju\u010dkov, to je, da stopnja dohodkovne fleksibilnosti ni v korelaciji z institucionalnimi karakteristikami trga dela<\/em>, torej da stopnja nezaposlenosti ne vpliva na pla\u010de. \u0160tudija Univerze Buenos Aires (pod vodstvom prof. Roberta Frankla) na primeru Argentine pa ka\u017ee, da vrednost delovne ure pada 2,3% za vsak odstotek pove\u010danja stopnje brezposelnosti. Zaklju\u010dki so si nasprotujo\u010di. \u010ceprav tudi Roberto Frenkel zaklju\u010duje, da je odnos med pla\u010dami in nezaposlenostjo negativen, v argentinskem primeru poudarja dejstvo, da je vloga sindikatov<\/em> v tej dr\u017eavi neznatna, torej so institucionalni okvirji druga\u010dni. Z drugimi besedami, vladna politika je oslabiti pogajalsko mo\u010d (sindikatov), da bi pove\u010dali eksploatacijo dela ter ustvarili tako institucionalno okolje, ki bi prispevalo ve\u010dji zunanji konkuren\u010dnosti<\/em>. Na ra\u010dun pove\u010dane eksploatacije dela in naravnega bogastva (ne produktivnosti, ker ta zahteva dodatna vlaganja) so tako dane mo\u017enosti velikim profitom, kar privla\u010di tuje investicije.<\/p>\n\n\n\n Vladna politika je oslabiti mo\u010d pogajalsko mo\u010d sindikatov, da bi pove\u010dali eksploatacijo dela ter ustvarili tako institucionalno okolje, ki bi prispevalo ve\u010dji zunanji konkuren\u010dnosti<\/em>. Na ra\u010dun pove\u010dane eksploatacije dela in naravnega bogastva (ne produktivnosti, ker ta zahteva dodatna vlaganja) so tako dane mo\u017enosti velikim profitom, kar privla\u010di tuje investicije.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n V ekonomijah, kjer je vloga sindikata nepomembna, prihaja, poleg relativnega, tudi do \u201cabsolutnega obubo\u017eanja delavstva<\/strong>\u201d.7<\/a><\/sup> Ekonomska politika prispeva k ve\u010danju socialnih razlik. Vsaka dolgoro\u010dna ekonomska politika, ki prispeva k pove\u010danju socialnih razlik, pa je neuspe\u0161na.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Nova ra\u010dunalni\u0161ka tehnologija je o\u010ditno sedaj, po 30-ih letih akomulacije znanja, eksplodirala in \u0161e pove\u010dala razlike med tistimi, ki imajo pristop do nje in tistimi, ki nimajo. Tudi Latinska Amerika<\/strong> je vklju\u010dena v dinami\u010den proces spreminjanja. Regija je v teh letih do\u017eivela dol\u017eni\u0161ko krizo in njeno razre\u0161itev (!?), neoliberalizem in odpiranje ter eksplozijo neposrednih tujih vlaganj. Na drugi strani je to spro\u017eilo \u0161tevilna teoreti\u010dna in prakti\u010dna vpra\u0161anja ter prineslo vidne posledice: eksplozija (gospodarskega) kriminala, propad gospodarskih sektorjev, nekonzistente makroekonomske politike, zanemarjanje mikroekonomije. <\/p>\n\n\n\n In ker vakuuma pri tem ne more biti, je mikronomija \u0161la svojo pot. Najpogosteje je to pomenilo propadanje sektorja malih in srednjih podjetij, marginalizacijo \u0161irokih slojev prebivalstva ter nastanek ogromnega sektorja sive ekonomije, ponavadi med 25 do 60 odstotkov vseh zaposlenih. Poleg na \u010drno zaposlenih ima v Argentini 18,4 % delavcev za\u010dasne delovne pogodbe. Od novo zaposlenih 80% za\u010dne delati za dolo\u010den \u010das in vse bolj pogosto zamenjujejo delavce s pogodbami za nedolo\u010den \u010das. Delodajaci se na legalen na\u010din izogibajo obveznostim. V takih odnosih mnogim ne preostane drugega kot sprejeti delo za golo pre\u017eivetje, da se prostovoljno zasu\u017enji. Alternativa je kriminal. Ali je tak\u0161ne osebe, ki za golo pre\u017eivetje kradejo ali se dovolijo zasu\u017enjiti, za obsojati?8<\/a><\/sup> Kje je tukaj dru\u017eba, dr\u017eavna kontrola, kje je funkcija dr\u017eave v za\u0161\u010diti za\u0161\u010dite najbolj potrebnih? Ali je govoriti o zlomu ekonomske politike in nekompetentnosti vladajo\u010de elite isto kot popeljati dru\u017ebo v razvitej\u0161e vode?9<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n V \u010dlovekovi naravi je, da ob pomanjkanju reda in prisile posku\u0161a vsiliti tak\u0161en red in prisilo, ki najbolj slu\u017eijo njegovim egoisti\u010dnim interesom. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Apsurd je v tem, da se je tak\u0161na politika pribli\u017eala anarhiji, brez pravil obna\u0161anja, \u010deprav to ni bil namen. Tam, kjer ni pravil in za tem stoje\u010de prisile, so ustvarjeni pogoji za t.i. \u201cdeliktno ekonomijo\u201d. V \u010dlovekovi naravi je, da ob pomanjkanju reda in prisile posku\u0161a vsiliti tak\u0161en red in prisilo, ki najbolj slu\u017eijo njegovim egoisti\u010dnim interesom. Ekonomska politika, ki izklju\u010duje \u0161iroke sektorje prebivalstva iz razdelitve dru\u017ebenega bogastva, potiska te sloje v ekonomijo kriminala kot na\u010dina \u017eivljenja in dela. To se vra\u010da kot bumerang. Siva – paralelna – ekonomija postaja sinonim za marginalizacijo. Kljub temu odgovorni prav radi na sivo ekonomijo gledajo s strani kazenskega oprava, v resnici pa je naravna posledica ekonomske politike.<\/p>\n\n\n\n Kljub temu odgovorni prav radi na sivo ekonomijo gledajo s strani kazenskega oprava, v resnici pa je naravna posledica ekonomske politike.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Socialni polo\u017eaj mno\u017eic v Latinski Ameriki je slab\u0161i kot je bil kdajkoli prej. Za kontinent je zna\u010dilno dvoje: prvi\u010d<\/strong>, vlade ne dr\u017eijo vajeti vseh pomembnih instrumentov gospodarske politike. Drugi\u010d<\/strong>, napake so tako velike, da ni ra\u010dunati na hitro spremembo. To pomeni \u0161e dodatno zaostajanje za ZDA in ostalimi razvitimi. V tem procesu se neprenehoma vrednotijo odnosi tudi med razvitimi, kaj \u0161ele med nerazvitimi. \u010cez deset ali dvajset let bo pri\u010dujo\u010di ciklus spremembe tehnologije postal glavna smer razvoja v svetu. Mo\u017eno je, da del razvitih ve\u010d ne bo na tej strani. Zaskrbljuje dejstvo zaostajanja nerazvitih, posebej kaj lahko storijo majhne ekonomije, da ujamejo priklju\u010dek. Pretirano je govoriti, da je sedaj klju\u010dni trenutek, kajti klju\u010dni trenutek je v vsaki fazi razvoja, vendar je na prehodu iz ene kulture v drugo, iz ene industrije v drugo, iz ene revolucije v drugo (trenutno iz industrijske v informacijsko), priporo\u010dljivo zahtevati ve\u010dje napore. Pripravljenost prebivalstva nanje pa je klju\u010dnega pomena, kajti to odlo\u010da o uspehih ekonomske politike.<\/p>\n\n\n\n V vodenju ekonomske politike se vlade posku\u0161ajo izogniti organiziranemu nastopu sindikatov, oslabiti njihovo mo\u010d in pridobiti na \u010dasu. Ker ni ve\u010d organizirane sile, ki bi \u0161\u010ditila interese (ne)zaposlenih, se spro\u017eijo spontani protesti, kjer ne manjka smrtnih \u017ertev. \u0160ele takrat vlade pri\u010dnejo popu\u0161\u010dati. H kritiki tak\u0161ne prakse se je priklju\u010dila tudi cerkev.<\/p>\n\n\n\n Dr\u017eave, ki so se nahitro odprle (globalizirale), so se v kratkem \u010dasu soo\u010dile z \u201c<\/strong>ekonomija delikta\u201d. V okviru racionalnega obna\u0161anja (\u010de zanemarimo iracionalno) v dru\u017ebi obstaja ne\u0161teto oblik delinkventnega obna\u0161anja, za\u010den\u0161i od motenja javnega reda in miru, kr\u0161enja prometnih znakov, korupcije na javnem delovnem mestu, do organiziranega kriminala ali paralelne oblasti. Po teoriji izbora<\/em> je obna\u0161anje posameznika odvisno od nagrade in kazni. <\/em>Prag tolerance se razlikuje od osebe do osebe in od kulture do kulture. V dolo\u010denih kulturah je nacionalni prag tolerance visok. V socialisti\u010dnih sistemih (sedaj \u0161e samo na Kubi), ter tudi v nekaterih postsocialisti\u010dnih (tudi Slovenija), je prag vi\u0161ji. Nekatere vzroke ni te\u0161ko odkriti, druge je mogo\u010de odkriti s temeljitimi \u0161tudijami. Socializem je \u017ee sistemsko (in sistemati\u010dno) bil bolj za\u0161\u010diten pred kriminalom od kapitalizma.<\/p>\n\n\n\n V Latinski Ameriki je prag delinkventnega obna\u0161anja nizek.10<\/a><\/sup> Temu dejstvu mnogo pripomore tradicija. Argentinci pravijo, napol zares, napol v \u0161ali, da je kr\u0161enje zakonov njihov nacionalni \u0161port. To tudi pomeni, da je s privatizacijo javnega sektorja velik del bogastva od\u0161el v privatne \u017eepe, kar je javna tajna. V Ju\u017eni Ameriki od takega obna\u0161anja ni imuna nobena tradicionalna stranka, ki je imela prilo\u017enost pose\u010di po oblasti. Ju\u017enoameri\u0161ka vladajo\u010da oligarhija (Delavske stranke tukaj na oblast \u0161e vedno ne morejo priti) je potro\u0161no usmerjen dru\u017ebeni sloj, ki velik del po\u0161teno in nepo\u0161teno zaslu\u017eenega spravlja v osebno porabo (in v tujino). Del elite razume privatizacijo kot prilo\u017enost za osebno bogatenje. Zato je tudi boj za oblast, bil in je, vnet, tu pa je vklju\u010diti \u0161e voja\u0161ke diktature. V ozadju vsega stoji boj za kar najve\u010dji dele\u017e dru\u017ebenega bogastva.11<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n Patriotizem, \u010da\u0161\u010denje sumljivih bitk, voditeljev in zastav iz preteklosti, interpretacija zgodovine za potrebe trenutka itn., so na\u010din manipulacije z vladanimi in prikrivanje dejanskih namenov.<\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Patriotizem, \u010da\u0161\u010denje sumljivih bitk, voditeljev in zastav iz preteklosti, interpretacija zgodovine za potrebe trenutka itn., so na\u010din manipulacije z vladanimi in prikrivanje dejanskih namenov. <\/em>A tolma\u010denje preteklosti bi bilo potrebno prepustiti zgodovinarjem in ud\u017ebenikom. Kljub temu, da ni ve\u010d diktatorskih re\u017eimov, v Latinski Ameriki tudi sedaj ni kaj dosti druga\u010de. Patriotizem je \u0161e najbolj ponavljana beseda, naj bo govora le o nogometni tekmi. Ob za\u010detku \u0161olskega leta (in ne samo takrat), \u017ee v vrtcih, morajo poslu\u0161ati nacionalno himno. Delikt in patriotizem gresta pogosto z roko v roki. Najhuj\u0161i delikti se vr\u0161ijo v imenu patriotizma in vere.<\/p>\n\n\n\n Najhuj\u0161i delikti se vr\u0161ijo v imenu patriotizma in vere.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Po teoriji izbora se delikt izvr\u0161i, ko so pri\u010dakovane koristi ve\u010dje od pri\u010dakovane kazni<\/em>. V tem primeru je tudi kazen primerno visoka. Seveda za navadne delikte ne previsoka, saj bi nato po preprosti logiki kr\u0161itelji stremeli k te\u017ejemu kriminalu. Latinoameri\u0161ke kaznilnice so polne, razmere za \u017eivljenje pa ne\u010dlove\u0161ke, kar ka\u017eejo tudi pogosti upori,12<\/a><\/sup> kljub temu, da je v ve\u010dini dr\u017eav zakon prej mil kot strog. Kazenski sistem v Latinski Ameriki ni sposoben izvr\u0161evati svoje osnovne vloge prevzgoje delinkventov.<\/p>\n\n\n\n Neoliberalizem je ponovno spro\u017eil osnovno vpra\u0161anje, ki so ga (za\u010dasno) raz\u010distili delavski boj v 19. stoletju in revolucije 20. stoletja: boj za osnovne delavske pravice, boj za dostojno pla\u010dilo, za osemurni delavnik, boj za pre\u017eivetje. Toda v letu 2000 sredi Buenos Airesa obstajajo tovarne, kjer 1000 delavcev, predvsem tujih, dela v su\u017eenjskih razmerah za 5 dolarjev 15 ur na dan, spijo ob strojih, ko pa zahtevajo pla\u010dilo, neredko namesto denarja dobijo batine. Prijave so redke, saj se bojijo, da jih zaradi ilegalnega bivanja v dr\u017eavi ne iz\u017eenejo. \u017de ta podatek dovolj govori o tem kak\u0161na so razmerja sil v liberaliziranem gospodarstvu in na \u010dem temelji konkuren\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n Vsekakor je socialni dumping tema, o kateri bo potrebno na mednarodni ravni \u0161e posebej govoriti in tudi bolj odlo\u010dno ukrepati. Verjetno bo potreben tudi druga\u010den pristop, saj de\u017eele v razvoju med seboj kar tekmujejo katera bo bolj izkori\u0161\u010dala svojo delovno silo in s socialnim dumpingom osvajala tuje trge.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Razumljiv je strah pred cenenimi<\/em> proizvodi, ki preplavljajo svetovni trg, kot tudi strah Evrope od novih \u010dlanic in mo\u017enega navala novih delavcev ter s tem poslab\u0161anja delovnih pogojev, kljub ugotovitvam Blanchflowerja in Oswalda. Vsekakor je socialni dumping tema, o kateri bo potrebno na mednarodni ravni \u0161e posebej govoriti in tudi bolj odlo\u010dno ukrepati. Verjetno bo potreben tudi druga\u010den pristop, saj de\u017eele v razvoju med seboj kar tekmujejo katera bo bolj izkori\u0161\u010dala svojo delovno silo in s socialnim dumpingom osvajala tuje trge. Na tak\u0161en na\u010din je lahko biti konkuren\u010den. Druga pot pa je, da v teh de\u017eelah na oblast pridejo tiste politi\u010dne sile, ki v resnici zastopajo zahteve delavstva. Toda kako? Obdobje revolucij je minilo. Z demokracijo? Nikakor. Na venezuelski na\u010din? Mogo\u010de<\/em>.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n (Analiza je objavljena leta 2000 v Ban\u010dem Vestniku.<\/em>)<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Opombe<\/strong><\/p>\n\n\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uvod Pri\u010dujo\u010da analiza sive ekonomije in prekarnosti je nastala leta 2000 in temelji predvsem na analizi latinsko ameri\u0161kega<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1962,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"[{\"content\":\"1. Nekdanji argentinski predsednik Menem je izjavljal, da so za razvoj potrebne \u017ertve. Pri tem pa je imel v mislih \u0161iroke mno\u017eice, ne pa elito.\",\"id\":\"d96a85fa-1f6a-46df-afc3-4776ff1c133a\"},{\"content\":\"2. Pogosto uporabljamo izraz \u201cde\u017eele v razvoju\u201d. Toda glede na to, da se razvijajo vsi, eni hitreje, drugi po\u010dasneje, \u201cde\u017eele v razvoju\u201d pa so v primerjavi z razvitimi \u201cnerazvite\u201d, izraz \u201cnerazviti\u201d bolj drasti\u010dno ponazarja ta odnos.\",\"id\":\"f38b1fe5-8479-4523-acbf-559b6b0751bb\"},{\"content\":\"3. Trend je posledica ekonomskega modela, ki se je raz\u0161iril po svetu v zadnjih dvajsetih letih, vklju\u010dene pa so tudi nove kapitalisti\u010dne dr\u017eave, nastale po padcu \u201ckomunizma\u201d in socializma. Nekatere dr\u017eave bodo verjetno imele sre\u010do, da se ne bodo v popolnosti soo\u010dile z modelom, \u010digar mo\u010d pe\u0161a. Nadaljnja usoda je v veliki meri odvisna tudi od sprememb na \u010delu Mednarodnega denarnega sklada, ki je glavni vsiljevalec in policaj modela. (Dodatna opomba: Sedaj, 25 let po objavi pri\u010dujo\u010de analize vidimo, da je Mednarodni denarni sklad - IMF - kot orodje, ki so ga ravno najbolj razvite dr\u017eave sveta na \u010delu z ZDA, podpirale kot predhodnico svojih interesov, postal teden tistih dejavnikov, ki so najbolj prispevali h krizi mednarodnih odnosov, s katero se sedaj soo\u010damo zaradi napada ZDA pod Trumpovo administracijo na svetovni pravni red.) \",\"id\":\"d68af6cf-7e2f-4392-9da7-2fc9a6873171\"},{\"content\":\"4. Produktivnost v drugi polovici leta 1999 je rastla po 5% letni stopnji, medtem ko je njena povpre\u010dna letna rast v 80-ih letih bila 1,6%, v 70-ih letih pa 1%. V zadnjem \u010detrtletju 1999 so stro\u0161ki dela zrastli le 1,1% (1,8% v letu 1999) ob gospodarski rasti 5,8%. Padajo tudi drugi prihodki od dela, absolutno in relativno. Tudi inflacija je zabrzdana.\",\"id\":\"7a70b26c-4f3e-4efb-a17a-2246cf7a8a20\"},{\"content\":\" 5. Na eni strani to ka\u017ee, da je potrebno posodobiti statistiko, na drugi pa, da statistika ignorira pomembno skupino, ki ji ni pripisati zanemarljiv vpliv (kot neko\u010d). Z narodnogospodarskega stali\u0161\u010da je statistika, ki zajema celotno gospodarstvo, bolj smotrna, saj je namen gospodarskega razvoja omogo\u010diti bolj\u0161e \u017eivljenje vsem kategorijam prebivalstva.\",\"id\":\"3235f295-3b4f-49fb-ad36-4440b97b4ab4\"},{\"content\":\"6. David G.Blanchflower in Andrew J. Oswald, The Wage Curve, MIT Press 1994, 512 pp. 55$. Avtorja postavljata izziv ortodoksni trditvi o povezanosti stopnje nezaposlenosti in pla\u010d.\",\"id\":\"64aa15c9-1a87-47fd-b2ba-9aa1a2117d2b\"},{\"content\":\"7. Podatki iz oktobra 1999 ka\u017eejo, da so po desetih letih, kljub \u201cuspehom\u201d argentinskega gospodarskega programa, razlike \u0161e ve\u010dje kot prej: 10% najbolj bogatih je prisvajalo 24 kratni prihodek 10% najbolj revnih. Leta 1989 je razlika bila 23:1. Indikativno pa je, da je proti sredi\u0161\u010du razlika ostala ista: 20% najbolj bogatih \u0161e vedno zaslu\u017ei 12 krat ve\u010d kot 20% najboj revnih. To ka\u017ee na polarizacijo. Stopnja nezaposlenosti je dvakrat ve\u010dja kot pred desetimi leti: oktobra 1989 je zna\u0161ala 7,1%, po desetih letih pa 14% (uradno, a neuradno \u0161e ve\u010d). V argentinski provinci Corrientes je revnih 71,4% otrok, razred v osnovni \u0161oli ponavlja 27% u\u010dencev in v srednji \u0161oli 12,9%, smrtnost med otroki je 26,1 na tiso\u010d. Nepismenost je 10,3%. Kljub pompu in propagandi zagovornikov neoliberalizma, ki so tako radi dajali Argentino za zgled, je s socialne plati zadnjih deset let neoliberalizma izgubljenih. V Braziliji je minimalna pla\u010da 70 $. \u0160tevilni zaslu\u017eijo tudi manj. Revnej\u0161a polovica prebivalstva prisvaja 10% DBP, 10% najbogatej\u0161ih pa 48%.\",\"id\":\"5af46c81-0700-4be5-b4b6-7655237a8f2f\"},{\"content\":\"8. V Venezueli razmi\u0161ljajo o takih zakonih, ki bi opravi\u010devali krajo zaradi lakote. Nekaj opodobnega avstroogrskim zakonom.\",\"id\":\"2b88d443-6e1c-46e7-a7ae-e9abfc891ca7\"},{\"content\":\"9. Novi predsednik Argentine Fernando De la Rua je dejal, da tak\u0161na dr\u017eavna administracija, ki jo je nasledil, ne slu\u017ei ni\u010demur in da je potrebna korenita sprememba.\",\"id\":\"0cdf644f-9b6a-493a-8ebb-f2a0c9a95a9b\"},{\"content\":\"10. Prometni policaj je razlo\u017eil, da se mu ve\u010d ne da \\\"pisati kazni, saj jih nih\u010de ne pla\u010duje in vsakdo ima nekoga poznanega, ki mu prijavo izlo\u010di \u0161e preden pride do sodnika\\\"\",\"id\":\"4b41c091-ec32-4662-b5c2-d8b999d9241a\"},{\"content\":\"11. \u010ceprav nekdanji \u010dilski diktator Augusto Pinochet venomer ponavlja, da je \u201cpomagal svet o\u010distiti od komunizma.\u201d\",\"id\":\"86ad9108-8f34-4cad-943a-020b5269a147\"},{\"content\":\"12. Na mednarodni konferenci marca 2000 v Kostariki so izpostavili, da je v Latinski Ameriki v zaporih 600.000 zapornikov, ki \u017eivijo v ne\u010dlove\u0161kih in poni\u017eujo\u010dih razmerah. Latinska Amerika je posebej ob\u010dutila svetovni trend pove\u010danja kriminala in \u0161tevila zaprtih, ki je pripeljalo do prezasedenosti zaporov, kar pojasnjuje okrutno obna\u0161anje obsojencev ob vse bolj pogostih uporih. V uporu v argentinskem zaporu so igrali nogomet z glavo svoje \u017ertve.\",\"id\":\"1235e956-787d-413d-b24b-3f4fbdb394f0\"}]"},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-1868","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-business"],"yoast_head":"\n\n
\n
Prostovoljni su\u017enji<\/h3>\n\n\n\n
\n
\n
Ekonomija delikta<\/h3>\n\n\n\n
\n
\n
Zaklju\u010dek<\/h3>\n\n\n\n
\n