{"id":1851,"date":"2025-05-11T11:36:41","date_gmt":"2025-05-11T11:36:41","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=1851"},"modified":"2025-05-14T16:16:10","modified_gmt":"2025-05-14T16:16:10","slug":"globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/","title":{"rendered":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi"},"content":{"rendered":"\n

Za\u010detki globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. (Analiza, objavljena februarja 2006 v Ban\u010dnem vestniku.<\/em>)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Globalizacija, ki je verjetno danes v politi\u010dnem in ekonomskem besednjaku ena najpogosteje uporabljenih in zlorabljenih besed, je zelo \u0161irok pojem, ve\u010dkrat te\u017eko obrazlo\u017eljiv,1<\/a><\/sup> ne le v de\u017eelah v razvoju, kjer so posledice najbolj dramati\u010dne, pa\u010d pa tudi v razvitih dr\u017eavah. Globalizacija je potegnila v svoje labirinte sleherno dr\u017eavo. Predvsem pa se to vpra\u0161anje pojavi, ko se gospodarstvo ustavi in ko je potrebno najti nove trge za ekspanzijo kapitala ter nov trg za proizvode in usluge. \u010ceprav ne bi bilo za pri\u010dakovati, se najuspe\u0161neje upirajo globalizaciji prav razviti, kjer \u0161e ostaja mo\u010dan protekcionizem.2<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Drugo<\/em>, kar je pomembno, pa je, da je v \u010dasu, ko so po letu 1989 pri\u010dele politi\u010dne spremembe v Srednji in Vzhodni Evropi,3<\/a><\/sup> pri\u0161lo do pomembnih sprememb polo\u017eaja dr\u017eav v mednarodnem gospodarstvu. So\u010dasno je pri\u0161lo tudi do odpiranja Kitajske in spremembe statusa Hongkonga, obenem pa je tudi Ju\u017ena Koreja zaklju\u010devala razvojni ciklus, ki jo je iz slabo razvite dr\u017eave, ki je izkori\u0161\u010dala predvsem ceneno delovno silo kot konkuren\u010dno prednost, razvrstil med dr\u017eave, ki se jih oprijemajo zna\u010dilnosti razvitih. To se najbolj opazi v pritisku na pla\u010de, torej na dvigu standarda in izgubi prednosti zaradi cenene delovne sile, kar pomeni tudi iskanje konkuren\u010dnih prednosti drugje.4<\/a><\/sup> Medtem je v Latinski Ameriki eksperiment z neoliberalizmom bil v polnem zamahu. Temu je sledilo te\u017eavno prilagajanje novim razmeram, tudi teoreti\u010dno, nato pa na prelomu v 21. stoletje tudi te\u017eki porazi ideologije in prakse neoliberalizma, na osnovi katerega se \u017ee nazirajo drugi ideolo\u0161ki poudarki, vendar ne brez boja.<\/p>\n\n\n\n

Tretje<\/em>, ni dvoma, da so precej velike razlike med dr\u017eavami, ki so pred kratkim vstopile v Evropsko unijo, in ostalimi dr\u017eavami regije, ki so \u0161ele pristopile k pogajanjem ali pa se k temu pripravljajo. Vendar to ne moremo vzeti avtomati\u010dno, \u010de\u0161 da so nove \u010dlanice EU bolj globalizirane od svojih sosed, ne\u010dlanic. Vstop v EU ni isto kot globalizacija, \u010deprav velja, da so regionalne integracije ena od mo\u017enih poti, ki jih priznava tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO).5<\/a><\/sup> Nove \u010dlanice so se sicer integrirale v Evropo, vendar pa se Evropa v celoti zelo po\u010dasi globalizira in odpira, posebej zaostajata Italija in \u0160panija.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrto<\/em>, percepcija globalizacije je v dr\u017eavah nekdanjega realnega socializma zelo razli\u010dna in da je zelo te\u017eko najti skupni imenovalec. Eden od razlogov je tudi ideolo\u0161ki, \u010deprav ve\u010dini politi\u010dnim krogom, posebej pa novo nastajajo\u010di ekonomski eliti, ideologija ali zvestoba na\u010delom niso delali te\u017eav.6<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Globalizacija je vi\u0161ja faza imperializma. Brez razvoja mednarodne skupnosti v poslednjih dvesto letih, kolonializma in imperializma, globalizacija ne bi bila mo\u017ena v taki obliki kot jo poznamo sedaj.<\/p>\n\n\n\n

Peti\u010d<\/em>, globalizacijo druga\u010de zaznavajo ekonomski strokovnjaki, politiki, kulturni delavci, \u0161portniki, navadni ljudje itn. Torej tudi tukaj ne moremo najti skupnega imenovalca.<\/p>\n\n\n\n

\n

Globalizacijo druga\u010de zaznavajo ekonomski strokovnjaki, politiki, kulturni delavci, \u0161portniki, navadni ljudje<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u0160esti\u010d, \u017e<\/em>e v prvih letih postsocialisti\u010dnega razvoja je bilo zelo te\u017eko najti skupni imenovalec, denimo med Slovenijo, Poljsko in Mad\u017earsko, tudi Moldavijo in Romunijo, \u010deprav so le nekaj let pred tem iz\u0161le iz podobnega dru\u017ebenega sistema.7<\/a><\/sup> Dr\u017eave, ki so pristopile k EU, so ohranile lastnosti socialne dr\u017eave v ve\u010dji meri kot dr\u017eave, ki so ostale zunaj.8<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Posebna \u0161tudija Svetovne banke ugotavlja, da so se od vseh dr\u017eav evrazijskega obmo\u010dja, ki so po letu 1989 pri\u010dele s tranzicijo, najbolje odrezale tiste, ki so najbolj radikalno posegle po reformah. To so bile srednjeevropske dr\u017eave, kandidatke za EU. Padec DBP in demonta\u017ea pridobitev sta bila bolj temeljita v dr\u017eavah, ki se niso podale na pot pridru\u017eitve.9<\/a><\/sup> Za to je vsaj enega od razlogov lahko najti: Evropa ima socialne standarde, ki jih je bilo potrebno zadovoljiti. Stare \u010dlanice ne tolerirajo socialni dumping, s katerim bi bilo mo\u010d ru\u0161iti njen proizvodni sistem.10<\/a><\/sup> Vse ve\u010dje so razlike tudi med srednjeevropskimi dr\u017eavami, ki so blizu Zahodni Evropi tudi geografsko in kulturno, in evrazijskimi dr\u017eavami, nastalimi iz nekdanje Sovjetske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Sedmi\u010d<\/em>, potrebno je lo\u010diti \u00bbunionizacijo\u00ab od globalizacije. Namre\u010d, ne moremo govoriti o globalizaciji novih srednjeevropskih \u010dlanic v pravem pomenu besede, kajti Evropa je tesno zaprta regija, ki se zelo po\u010dasi odpira neevropskim ekonomijam. Sporazumi z drugimi regijami sveta so mo\u010dno selektivni. Nove \u010dlanice se globalizirajo toliko kot jim dopu\u0161\u010da evropski okvir. Zato so na nekaterih podro\u010djih nove dr\u017eave \u010dlanice storile celo korak nazaj v globalizaciji.<\/p>\n\n\n\n

\n

Evropa je tesno zaprta regija, ki se zelo po\u010dasi odpira neevropskim ekonomijam. Sporazumi z drugimi regijami sveta so mo\u010dno selektivni.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Osmi\u010d<\/em>, nosilke globalizacije so zaradi svoje velikosti in prilagodljivosti predvsem multinacionalke. Zanje pa je zna\u010dilno, da ne ustvarjajo novih delovnih mest, izvajajo predvsem regresivno notranjo distribucijo prihodkov, medtem ko uva\u017eajo visoko kvalificirano in specializirano delovno silo ter vodstvene kadre. Njihov cilj je predvsem eksploatacija naravnih bogastev, strate\u0161kih surovin ter poceni delovne sile, najla\u017eje tudi izkoristijo sistem spodbud in subvencioniranja.<\/p>\n\n\n\n

\n

Nosilke globalizacije so zaradi svoje velikosti in prilagodljivosti predvsem multinacionalke<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

 Deveti\u010d<\/em>, ker globalizacijo pojmuje vsakdo po svoje, ni nenavadno, da obstaja toliko odpora, posebej v organizirani civilni dru\u017ebi. Paradoksalno je, da je antiglobalizacijska fobija povezala nasprotnike globalizacije po celem svetu. To je z druge strani dokaz, da globalizacija deluje. Odpor proti globalizaciji podkrepljuje predvsem dejstvo, da je najve\u010djo korist prinesla multinacionalkam, drugim manj koristi, nekaterim pa ni\u010d ali pa le \u0161kodo. K temu pripomore dejstvo, da se veliko \u0161tevilo prebivalcev soo\u010da s slab\u0161imi \u017eivljenjskimi pogoji kot prej. Zna\u010dilni sta predvsem dve tendenci, ki sta od za\u010detka devetdesetih let \u017ee skorajda pravilo: raste neenakomerna porazdelitev dru\u017ebenega bogastva in pla\u010de realno padajo, ne glede na gospodarske panoge, socialni sloj, regijo ali dr\u017eavo sveta. <\/em>Vsekakor je dovolj empiri\u010dnih dokazov, da za to obto\u017eimo neoliberalisti\u010dni koncept.<\/p>\n\n\n\n

\n

Paradoksalno je, da je antiglobalizacijska fobija povezala nasprotnike globalizacije po celem svetu. To je z druge strani dokaz, da globalizacija deluje.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Vendar pa to ni razlog, da globalizacijo razglasimo za negativen pojav. Negativno nanjo gledajo predvsem tisti, ki izhajajo iz stali\u0161\u010da, da za to, da nekdo z globalizacijo pridobi, mora drugi izgubiti. \u0160lo naj bi za redistribucijo omejenih resursov (Kot predvideva teorija iger). Dejansko ni tako enostavno. Dokazano je, da v medsebojni menjavi pridobita obe strani. Koristi od globalizacije imajo vsi. V sodelovanju gre za ustvarjanje novega, ena in ena ni ve\u010d dve, temve\u010d tri.<\/p>\n\n\n\n

\n

Dokazano je, da v medsebojni menjavi pridobita obe strani. Koristi od globalizacije imajo vsi<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kriminal kot najve\u010dja posami\u010dna industrija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Globalizacijo ni mo\u010d meriti neposredno, pa\u010d pa posredno, preko gibanja blaga, uslug in kapitala, ter drugih, neekonomskih indikatorjev. AT Kearney indeks globalizacije uvr\u0161\u010da nove \u010dlanice EU iz Srednje Evrope, tudi Slovenijo, precej visoko.11<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Razpredelnica 1, Indeks globalizacije, spremembe po letih:<\/p>\n\n\n\n

 <\/td>2002<\/td>2004<\/td>2005<\/td><\/tr>
\u010ce\u0161ka<\/td>15<\/td>16<\/td>15<\/td><\/tr>
Mad\u017earska<\/td>23<\/td>20<\/td>23<\/td><\/tr>
Slovenija<\/td>25<\/td>21<\/td>20<\/td><\/tr>
Slova\u0161ka<\/td>27<\/td>29<\/td>25<\/td><\/tr>
Poljska<\/td>32<\/td>31<\/td>31<\/td><\/tr>
Hrva\u0161ka<\/td>22<\/td>23<\/td>16<\/td><\/tr>
Romunija<\/td>40<\/td>39<\/td>35<\/td><\/tr>
Ukrajina<\/td>42<\/td>43<\/td>39<\/td><\/tr>
Rusija<\/td>45<\/td>60<\/td>52<\/td><\/tr>
Singapur<\/td>3<\/td>2<\/td>1<\/td><\/tr>
Avstrija<\/td>9<\/td>9<\/td>9<\/td><\/tr>
Italija<\/td>24<\/td>25<\/td>27<\/td><\/tr>
Argentina<\/td>48<\/td>34<\/td>47<\/td><\/tr>
Mehika<\/td>49<\/td>45<\/td>42<\/td><\/tr>
\u010cile<\/td>34<\/td>37<\/td>34<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Vir: AT Kearney 2005<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vidimo, da je Slovenija v vzponu, da postaja po tem indeksu vse bolj globalizirana. Vendar opazimo tudi, da nekatere dr\u017eave zasedajo polo\u017eaj, ki navidezno ni v skladu z na\u0161o percepcijo. Denimo \u010cile, kljub visoki politi\u010dni svobodi in odprtosti kapitalu, ni dr\u017eava, ki bi bila mo\u010dno globalizirana.<\/p>\n\n\n\n

Velja pa, da so bolj globalizirane dr\u017eave manj skorumpirane (na osnovi podatkov Transparency International) in z ve\u010djo politi\u010dno svobodo. To pravilo sicer pozna izjeme, denimo Singapur, kjer so politi\u010dne svobode zelo omejene, pa je vendarle dr\u017eava z zelo nizko korupcijo in tudi prva na lestvici globaliziranih. Posebej pa opazimo, da vseh pet novih \u010dlanic EU vztrajno napreduje, tudi kandidatki Hrva\u0161ka in Romunija, celo Ukrajina. Rusija na tej lestvici nazaduje.<\/p>\n\n\n\n

\n

Velja pa, da so bolj globalizirane dr\u017eave manj skorumpirane (na osnovi podatkov Transparency International) in z ve\u010djo politi\u010dno svobodo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\u010ce se osredoto\u010dimo le na ekonomsko plat globalizacije, ugotavljamo, da najmanj zaprek obstaja za gibanje blaga, z uslugami je \u017ee te\u017eje. Gibanje kapitala pa posku\u0161ajo nadzirati tako razviti kot nerazviti. \u010ce pogledamo proces pogajanj v okviru WTO, bo takoj jasno, da je bilo \u0161e najla\u017eje dose\u010di svobodno gibanje industrijskih proizvodov in surovin, vendar se zelo te\u017eko odpira trg kmetijskih proizvodov, znanja (vzemimo primer zdravil in licenc, kjer ni veliko razumevanja med lastniki patentov), uslug in kapitala.<\/p>\n\n\n\n

Ni nenavadno, da so se dr\u017eave Srednje in Vzhodne Evrope najhitreje globalizirale na naslednjih podro\u010djih: seks, mamila, kriminal, nacionalizem in rasizem.12<\/a><\/sup> V manj\u0161i meri je pri\u0161lo do odpiranja finan\u010dnega sistema.13<\/a><\/sup> Ostajajo pomembne te\u017eave pri univerzalizaciji uslug in \u0161e najve\u010dje pri prostem gibanju delovne sile, kjer so nove \u010dlanice morale pristati na prehodno obdobje.14<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kriminal je postal v Vzhodni Evropi najve\u010dja posami\u010dna industrija, pogosto povezan s politi\u010dno oblastjo. \u010ce zanemarimo protizakonito dejavnost, posledico odpora proti (dru\u017ebenemu) sistemu ali patolo\u0161kega obna\u0161anja, moramo poudariti, da tudi kriminalno obna\u0161anje ima v osnovi ekonomske cilje, kjer je trgovina z ljudmi, \u010dlove\u0161kimi organi15<\/a><\/sup> in seksualnimi uslugami, le ponudba, po kateri potro\u0161niki povpra\u0161ujejo.16<\/a><\/sup> Tudi kriminal usmerjata ponudba in povpra\u0161evanje, toda ker gre pri tem za nezakonite dejavnosti, je mo\u010dno pomemben faktor prisile, kar pomeni, da za nezakonito gibanje blaga, kapitala in uslug veljajo posebna pravila obna\u0161anja. To na eni strani pomeni ve\u010dje tveganje, a tudi ve\u010dji dobi\u010dek. Ker je zakon ponavadi usmerjen na boj proti ponudbi nezakonitih uslug, blaga in kapitala, povpra\u0161evanje obi\u010dajno ostaja na isti ali podobni ravni, zato se temu prilagajajo tudi cene. Vstop v EU novih dr\u017eav iz Srednje Evrope in odpiranje Evrope proti vzhodu je na trg prineslo tudi pove\u010dano nezakonito ponudbo. Tipi\u010den je primer seksualnih uslug. Denimo \u010ce\u0161ka je postala izvor seksualne ponudbe, tranzitno podro\u010dje in \u0161e trg za seksualne usluge iz bolj vzhodnih dr\u017eav.<\/p>\n\n\n\n

\n

Kriminal je postal v Vzhodni Evropi najve\u010dja posami\u010dna industrija, pogosto povezan s politi\u010dno oblastjo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kot ugotavljajo poznavalci, gre pri slab\u0161ih rezultatih v boju proti kriminalu v Srednji in Vzhodni Evropi bolj za pomanjkanje politi\u010dne volje kot za pomanjkanje sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Pogoji za razcvet kriminala so rev\u0161\u010dina, slabo razvita demokracija, odprte meje, pomanjkanje izku\u0161enih uradnikov in policistov za boj proti tej vrsti kriminala itn.17<\/a><\/sup> Te\u017eko je najti razliko med seksualno eksploatacijo v Evropi in su\u017eenjskim delom ob tekstilnih strojih, kjer denimo bolivijski delavci v nekaterih argentinskih tovarnah spijo in se hranijo ob strojih in pogosto na koncu ne dobijo pla\u010dila. Obema oblikama eksploatacije je skupno veliko pomanjkanje dela in strah pred migracijskimi organi.18<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Pomen neposrednega tujega vlaganja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Neposredna tuja vlaganja, kljub temu, da so klju\u010dni element pri merjenju stopnje globalizacije, vendarle ne povedo vsega. Omenili smo \u017ee \u010cile, ali \u0161e bolje Mehika, ena kapitalsko najbolj odprtih dr\u017eav sveta, pa vendarle proti pri\u010dakovanju manj globalizirana, kar je videti tudi v razpredelnici 1.<\/p>\n\n\n\n

Razpredelnica 2, Pritok neposrednih tujih vlaganj v US $.<\/p>\n\n\n\n

 <\/td>1999<\/td>2000<\/td>2001<\/td>2002<\/td>2003<\/td>2004*<\/td><\/tr>
\u010ce\u0161ka<\/td>6,3<\/td>5<\/td>5,6<\/td>8,5<\/td>2,6<\/td>4,5<\/td><\/tr>
Mad\u017earska<\/td>3,3<\/td>2,8<\/td>3,9<\/td>2,8<\/td>2,5<\/td>4,2<\/td><\/tr>
Slovenija<\/td>0,1<\/td>0,14<\/td>0,37<\/td>1,6<\/td>0,18<\/td>0,5<\/td><\/tr>
Slova\u0161ka<\/td>0,4<\/td>1,9<\/td>1,6<\/td>4,1<\/td>0,57<\/td>1,1<\/td><\/tr>
Poljska<\/td>7,3<\/td>9,3<\/td>5,7<\/td>4,1<\/td>4,2<\/td>6,2<\/td><\/tr>
Hrva\u0161ka<\/td>1,5<\/td>1,1<\/td>1,6<\/td>1,1<\/td>1,7<\/td>1,1<\/td><\/tr>
Romunija<\/td>1<\/td>1<\/td>1,2<\/td>1,1<\/td>1,6<\/td>5,1<\/td><\/tr>
Ukrajina<\/td>0,5<\/td>0,6<\/td>0,8<\/td>0,7<\/td>1,4<\/td>1,7<\/td><\/tr>
Rusija<\/td>3,3<\/td>2,7<\/td>2,5<\/td>3,5<\/td>8*<\/td>11,7<\/td><\/tr>
Singapur<\/td>16,1<\/td>17,2<\/td>15<\/td>5,7<\/td>11,4<\/td>16,1<\/td><\/tr>
Avstrija<\/td>3<\/td>8,8<\/td>6<\/td>1<\/td>6,9<\/td>4,9<\/td><\/tr>
Italija<\/td>6,9<\/td>13,4<\/td>14,9<\/td>14,6<\/td>16,4<\/td>16,8<\/td><\/tr>
Argentina<\/td>24<\/td>10,4<\/td>2,2<\/td>0,8<\/td>0,5<\/td>4,2<\/td><\/tr>
\u010cile<\/td>8,8<\/td>4,9<\/td>4,2<\/td>1,9<\/td>3<\/td>7,6<\/td><\/tr>
Mehika<\/td>13,2<\/td>16,6<\/td>26,8<\/td>14,7<\/td>10,8<\/td>17,6<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Vir: UNCTAD World Investment Report 2004<\/em><\/p>\n\n\n\n

* Podatek iz poro\u010dila 2005. Moramo poudariti, da se podatki istega organizma, UNCTAD, razlikujejo. Starej\u0161i podatki so v zadnjem letu rahlo druga\u010dni v primerjavi s podatki v preteklih poro\u010dilih. Razlike so ponavadi majhne.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Medtem ko so do sredine devetdesetih let dr\u017eave Srednje in Vzhodne Evrope bile prakti\u010dno zunaj svetovnega kro\u017eenja NTV, vlaganja v srednje- in vzhodnoevropske dr\u017eave tudi v zadnjem desetletju niso sledila splo\u0161nim svetovnim gibanjem. Ne bi se zmotili \u010de bi dejali, da so te dr\u017eave v zadnjem desetletju \u00bbuspe\u0161nica\u00ab. Primerjava dr\u017eav v razpredelnici ka\u017ee na precej\u0161nje razlike med regijami.19<\/a><\/sup> Po letu 2000 je kapital slutil te\u017eave v Latinski Ameriki in pri\u010del iskati zavetje na severu. Verjetno bi svetovna finan\u010dna kriza 2000 – 2001, ki je sicer trajala kratko, kljub argentinskemu gospodarskemu zlomu, bila veliko globlja in dalj\u0161a, \u010de ne bi pri\u0161lo do pove\u010dane absorpcije kapitala v Srednji in Vzhodni Evropi. Posebej finan\u010dne krize niso ob\u010dutili v Vzhodni Evropi (Zveza neodvisnih dr\u017eav in Balkan). Od takrat pritok kapitala raste \u017ee \u010detrto leto zapored (2001 \u2013 2004. Slednje je leto najve\u010dje svetovne gospodarske rasti od sredine 80-ih let).<\/p>\n\n\n\n

Po letu 2000 je razlika med Srednjo ter Vzhodno Evropo  postajala o\u010ditna. V dr\u017eavah Vzhodne Evrope je neto pritok neposrednih privatnih vlaganj in portfolio investicij z milijarde dolarjev leta 2000 zrasel na 6 milijard v letu 2001. Nekatere dr\u017eave srednje Evrope pa so ob\u010dutile pomanjkanje kapitala. Zastal je izvoz blaga, privatizacija pa ni ve\u010d vzbujala zanimanja. Izjema sta \u010de\u0161ki energetski in finan\u010dni sektor. Leta 2002 je pri\u0161lo do padca NTV v Moldaviji, Estoniji, Mad\u017earski, Poljski, na Slova\u0161kem, v Makedoniji in Ukrajini. Do rasti pa je pri\u0161lo v Albaniji, Bolgariji, na \u010ce\u0161kem, v Latviji, Litvi in Sloveniji. Ostale dr\u017eave, Bosna in Hercegovina, Hrva\u0161ka, Romunija in Rusija, niso do\u017eivele sprememb.<\/p>\n\n\n\n

\n

Po letu 2000 je razlika med Srednjo ter Vzhodno Evropo  postajala o\u010ditna<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Slova\u0161ka je leta 2002 prodala 49% dru\u017ebe za transport plina, Slovenija pa je v tem rekordnem letu prvi\u010d odprla vrata tujim bankam in podjetjem.20<\/a><\/sup> V zadnjih dveh letih je Slovenija postala neto izvoznik kapitala, edina od novih srednjeevropskih \u010dlanic.<\/p>\n\n\n\n

Hitreje se je odpirala Hrva\u0161ka, zelo po\u010dasi pa Srbija in \u010crna gora. Romunijo in Bolgarijo je prizadela kratkotrajna svetovna finan\u010dna kriza, Makedonija pa se je zna\u0161la na seznamu mo\u010dno skorumpiranih in zato tudi za multinacionalke ne dovolj privla\u010dnih dr\u017eav.21<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Srednja Evropa je med leti 2000 \u2013 2002 pritegnila 50 milijard dolarjev NTV, vendar sta ve\u010dino kapitala pritegnili le Poljska in \u010ce\u0161ka (po 14 milijard dolarjev vsaka), sledita Slova\u0161ka in Mad\u017earska. Tudi vzhodnoevropske dr\u017eave so pritegnile 50 milijard dolarjev v istem obdobju. Od takrat je trend v obeh regijah v vzponu, razen v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Toda ne smemo spregledati, da v Romuniji in \u010ce\u0161ki dve petini izvoza ustvarjajo podjetja v lasti tujega kapitala. \u0160e ve\u010d, v Romuniji 40% vse prodaje realizirajo podru\u017enice tujih podjetij, kar pomeni, da je trgovina v tej dr\u017eavi mo\u010dno potuj\u010dena. Tudi ve\u010dina ban\u010dnega sektorja v Bolgariji, na Hrva\u0161kem in na \u010ce\u0161kem ter v Makedoniji je v lasti tujega kapitala.<\/p>\n\n\n\n

S pozitivnega stali\u0161\u010da je tuj kapital odprl vrata doma\u010di industriji h globaliziranemu svetovnemu gospodarstvu in prinesel novo znanje in tehnologijo. Predvsem pa je pomembno, da je v gospodarstvo vbrizgan sve\u017e kapital. V dr\u017eavah, kot Slovenija, drasti\u010den primer pa je Belorusija, je gospodarstvo ostalo za tem razvojem in te\u017eko prena\u0161a svetovno konkurenco.<\/p>\n\n\n\n

Kar je verjetno najva\u017enej\u0161e, je notranja privatizacija brez prisotnosti tujega kapitala ustvarila novo kapitalisti\u010dno privilegirano strukturo, ki je prisvojila prej\u0161nji dru\u017ebeni kapital s pozicije (politi\u010dne) mo\u010di in onemogo\u010dila dostop zunanjemu kapitalu, ne samo tujemu, tudi doma\u010demu, ter osiroma\u0161ila podjetja. Izjeme, ki niso \u0161le skozi tak proces, so sedaj dobro situirane na mednarodnem trgu. Denimo v Sloveniji Gorenje.<\/p>\n\n\n\n

Nevarnosti pa \u0161e vedno obstajajo, kajti mo\u017enosti slabih potez so v zaprtem gospodarstvu precej\u0161nje.22<\/a><\/sup> Pogosto gre za dvofazni proces, kjer se v netransparentnem procesu prvo i\u0161\u010dejo doma\u010di privatni lastniki v tesni povezavi z vladajo\u010do politi\u010dno nomenklaturo.23<\/a><\/sup> Favorizira se privatizacija novim lastnikom blizu politi\u010dne oblasti.24<\/a><\/sup> Ko so novi lastniki oja\u010dali svoj polo\u017eaj, sledi druga faza odpiranja kapitalu, doma\u010demu ali tujemu. Pri tem pa se vsekakor gleda, da lastni strate\u0161ki interesi niso v nevarnosti. Pogosto je tako, da z odpiranjem oja\u010dajo lastne pozicije, kar je mo\u010d dose\u010di na razne na\u010dine, kar pa ni predmet pri\u010dujo\u010de razprave.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Ob vsem tem pa \u0161e vedno v vseh dr\u017eavah Srednje in Vzhodne Evrope ni minila predimenzionirana previdnost v odnosu do tujega kapitala, ponekod pa tudi strah za lasten polo\u017eaj.<\/p>\n\n\n\n

S pribli\u017eevanjem \u010dlanstva srednjeevropskih dr\u017eav v EU so se razlike v odnosu do vzhodnoevropskih ve\u010dale. Leta 2003 so NTV v Litvi sko\u010dile za 15% in presegle 4 milijarde dolarjev v desetletju neodvisnosti, ali 1000 dolarjev po prebivalcu. Zanimivej\u0161e so postale tudi Slova\u0161ka, Makedonija ali Armenija. Pri\u0161lo je do sprememb v strukturi vlaganj na \u010ce\u0161kem in na Mad\u017earskem.<\/p>\n\n\n\n

Vendar pa dr\u017eave Srednje in Vzhodne Evrope niso samo uvoznice kapitala, so tudi izvoznice. \u010ce\u0161ka v sosednje dr\u017eave vlaga enako toliko kot uva\u017ea. Slovenija je pomemben izvoznik kapitala v dr\u017eave na Balkanu. Ruski kapital se prebija v izbrane gospodarske panoge v nekdanjih \u010dlanicah Sovjetske zveze, denimo v azerbajd\u017eansko ali kazahstansko naftno industrijo. Rusija postaja vse ve\u010dji izvoznik kapitala.<\/p>\n\n\n\n

Gornji podatki suhoparno ka\u017eejo na to, da je v tem delu Evrope prisotnega vedno ve\u010d tujega kapitala. Manj pa je iz njih videti kaj se dogaja z doma\u010dim kapitalom ali kaj se dogaja z gospodarskim modelom. Denimo Mad\u017earska je pred desetletjem hitela po kitajskem modelu, pa se je na koncu izkazalo, da tudi s \u0161irokogrudno fiskalno politiko in nizko ceno delovne sile, ki je omogo\u010dala multinacionalkam ogromne dobi\u010dke, ni mogla dolgoro\u010dno zadr\u017eati kapitala. Tudi ni mogla dovolj uspe\u0161no konkurirati velikim sistemom, denimo azijskim.25<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Skratka, Mad\u017earska ni mogla tekmovati s Kitajsko, ker so vsi ekonomski argumenti bili na kitajski strani. Podobno so posku\u0161ale \u0161e nekatere vzhodnoevropske dr\u017eave, vendar rezultati niso dolgotrajni. Na koncu procesa se je Mad\u017earska na\u0161la v precepu. Makroekonomska politika sedaj predlaga zni\u017eanje DDV-ja s 25 na 20 odstotkov in dohodnine z 38 na 36%. Posledica bo neizogibno povi\u0161anje deficita na 6,1 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda. To bo pomenilo tudi skok  na 4,7 % deficita bruto dru\u017ebenega proizvoda, s sedanjih 2,9 %. Evropa pa je, v okviru Pakta o stabilnosti in razvoju, zahtevala od Mad\u017earske maksimalno 3,0 % deficita. Vidimo v kako za\u010daran krog je makroekonomska politika padla, kljub temu, da je pred desetletjem privabila pomemben dele\u017e svetovnega kapitala in da dejansko pritok kapitala \u0161e vedno ni usahnil.<\/p>\n\n\n\n

Rusija je nekaj posebnega. Po krizi in prestrukturiranju zunanjega dolga si je hitro opomogla, predvsem s pomo\u010djo mednarodnega kredita in izvoza nafte in plina. Toda dr\u017eava se iz neto uvoznice spreminja v neto izvoznico kapitala. Po uradnih podatkih naj bi od leta 2000 naprej vsako leto letno izvozila 3 milijarde dolarjev, ali neto 300-500 milijonov, vendar pa opazovalci menijo, da so ocene najmanj dvakrat ni\u017eje od realnih. Rusija je tudi kot prva odpla\u010dala Mednarodnemu denarnemu skladu ves dolg.26<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Razlogov gibanja kapitala je seveda veliko, na eni strani ugodna makroekonomska politika, na drugi cena in stopnja razpolo\u017eljivosti faktorjev proizvodnje, pa tudi iskanje pribe\u017eali\u0161\u010da, kajti velik del kapitala nima najbolj \u010distega izvora. Del takega kapitala pa, absurdno, ne i\u0161\u010de skrivali\u0161\u010de v slab\u0161e pravno urejenih dr\u017eavah, pa\u010d pa v najbolj razvitih regijah: Zahodna Evropa, Kalifornija, New York ali Miami,27<\/a><\/sup> ki se sedaj razvija pomo\u010djo milijard bolj ali manj sumljivega ruskega kapitala. Nekaj kapitala sumljivega izvora ostaja tudi v regiji, v\u010dasih zakrito z makroekonomsko politiko. Tudi v Sloveniji.28<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Kljub visoki globaliziranosti ali odprtosti tujemu kapitalu, ni re\u010deno, da je kar tako mo\u010d postati center razvoja. V zadnjih treh tiso\u010dletjih se je center razvoja prestavljal iz Mezopotamije na Kitajsko, od tam ponovno na Bli\u017enji Vzhod, nato v Evropo, iz Evrope v Ameriko, sedaj pa ponovno nazaj v Azijo \u2013 iz civilizacije v civilizacijo. Ni pa mo\u010d z gotovostjo napovedati katere dr\u017eave bodo postale lokomotiva razvoja, razen ko so prvi znaki \u017ee vidni, kot sedaj v primeru Kitajske. \u010ce bi bilo to mo\u010d napovedovati, bi teorija bila sposobna ugotoviti dejavnike razvoja, ki bi veljali za vse \u010dase. Verjetno to ne bo mo\u010d nikoli, to pa pomeni, da tudi ne bo mo\u010d absolutno usmerjati gospodarskega razvoja. Poslednji tak primer so ZDA, za katere ekonomisti niso mogli predvideti celo tega, da bodo, kljub nedavni recesiji in rasti stopnje nezaposlenosti, \u0161e vedno imele visoko rast produktivnosti ter da ne bo pri\u0161lo deflacije (Spet ima tukaj roko vmes Kitajska).<\/p>\n\n\n\n

Zaradi tega tudi te\u017eko napovedujemo kak\u0161ni bodo rezultati sedanjega pomembnega skoka investicij v Srednji in Vzhodni Evropi in koliko \u010dasa bo to trajalo. Verjetno bo pritok NTV \u0161e vedno nara\u0161\u010dal. Vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da naslednja svetovna finan\u010dna kriza ne bo izvirala prav iz te regije ali pa da se ji bo izognila, kot se je to zgodilo pred petimi leti, ko je Latinska Amerika nase prevzela levji dele\u017e bremena.<\/p>\n\n\n\n

Trdimo lahko le to, da je kapital pomemben, tako potfolio kot NTV, da je investicijska politika izredno pomemben del makroekonomske politike in da je potrebno izkoristiti svetovno konjunkturo v cilju popravljanja polo\u017eaja, posebej na lestvici konkuren\u010dnosti. Vendar pa ne na ra\u010dun velikih \u017ertev.<\/p>\n\n\n\n

Kje so meje v hitrosti globalizacije, je te\u017eko ugotoviti. Primere imamo v neposredni sose\u0161\u010dini, tudi na Kitajskem, \u010detrti svetovni gospodarski velesili. Ne smemo pozabit, da tam \u017eivi 85 milijonov prebivalcev s 300 dolarjev prihodka \u2013 letno! <\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Marko Sjeklo\u010da in Ban\u010dni vestnik<\/p>\n\n\n\n

Februar 2006<\/p>\n\n\n\n

Literatura:<\/p>\n\n\n\n

1. Glatzer, Miguel and Dietrich Rueschemeyer, eds., Forthcoming, Politics Matters: Globalization and the Future of Welfare States, University of Chicago Press.<\/p>\n\n\n\n

2. Globalization and the development of Welfare States in Postcommunist Europe, Mitchell A. Martine R. Hass, Maxwell European Union Center, April 2002.<\/p>\n\n\n\n

3. AT Kearney globalization index, http:\/\/www.atkearney.com<\/a><\/p>\n\n\n\n

4. John Lyons: Mexico’s Foreign Banks Grow Uneasy, Wall Street Journal 22.III. 2004.<\/p>\n\n\n\n

5. The Dark Side of Globalization: Trafficking & Transborder Crime to, through, and from Eastern Europe, 2005. http:\/\/www.international.ucla.edu\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

6. UNCTAD World Investment Report 2004 in 2005.<\/p>\n\n\n\n

7. Dr. Sam Vaknin, Investing in East Europe. http:\/\/samvak.tripod.com\/brief-fdicee01.html . April 2005.<\/p>\n\n\n\n

8. UNCTAD World Investment Report 2004<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

  1. 1. Po Glatzerju in Rueschmeyerju globalizacijo sestavlja: \u0161iritev mednarodne trgovine blaga in uslug, \u0161irjenje mednarodnih tokov kapitala, rasto\u010da globalizacija proizvodnje (s pomo\u010djo multinacionalk in verige trgovine s strate\u0161kimi surovinami), rasto\u010da vloga mednarodnih organizacij kot Svetovna trgovinska organizacija, svetovna banka in MDS, ve\u010dje mednarodno gibanje ekonomskih idej. Glatzer, Miguel and Dietrich Rueschemeyer, eds., Forthcoming, Politics Matters: Globalization and the Future of Welfare States (University of Chicago Press). \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  2. 2. Ni\u010d druga\u010de se ne obna\u0161a tudi Slovenija. Tako kot po vsej Evropi je kmetijstvo tudi pri nas izredno za\u0161\u010diteno. \u0160e ve\u010d, odkar smo v Evropi, smo kmetijstvu dali \u0161e ve\u010d subvencij kot poprej. To je bumerang, kajti ni dale\u010d \u010das, ko bodo na\u0161i kmetje ponovno zasedli ceste, \u010de ne prej, leta 2013, ko je Evropa svetu obljubila ukinitev subvencioniranja. Treba pa je gledati tudi drugo stran, namre\u010d le pogled v na\u0161e supermarkete ka\u017ee koliko proizvodov prihaja k nam iz celega sveta. Pojavlja se vpra\u0161anje dvostranskega toka. De\u017eele v razvoju se odpirajo za nas, kako pa se mi odpiramo zanje? \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  3. 3. Statisti\u010dni urad OZN je uvedel novo klasifikacijo, ki srednje- in vzhodnoevropske dr\u017eave razvr\u0161\u010da na \u201cnove \u010dlanice EU\u201d, ostale dr\u017eave pa se delijo na Jugovzhodno Evropo in na Zvezo neodvisnih dr\u017eav (CIS). Klasifikacija je sicer uporabna, toda imam zadr\u017eke do njene uporabe. Menim pa, da nova klasifikacija ne izklju\u010duje prvo, glede pa\u010d na to o kateri regiji \u017eelimo govoriti. Z izrazom Srednja Evropa imam v mislih nove \u010dlanice EU, z izrazom Vzhodna Evropa pa Jugovzhodno Evropo in CIS. Ko bosta Bolgarija in Romunija vstopili v EU, ali bomo uvedli nov izraz, denimo \u201eJugovzhodna Evropa brez Bolgarije in Romunije\u201c? \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  4. 4. Slovenija je tranzicijo pri\u010dela v druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, pri\u0161lo je do demonta\u017ee starega proizvodnega sistema, toda brez odpiranja tujemu kapitalu in brez prednosti v ceni delovne sile. Dodatna te\u017eava je, da tudi nima naravnih virov, ki bi jih lahko \u010dezmerno izkori\u0161\u010dala za doseganje vi\u0161je stopnje gospodarskega razvoja. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  5. \u00a05. Pri tem se moramo zavedati, da obstaja tudi nevarnost razbijanja svetovnega gospodarstva na ve\u010d regij. Ni zanemarljivo, da z vstopanjem dr\u017eav regije v EU, Rusija postaja vse bolj osamljena. Nevarno pa je ruskega gospodarskega giganta dr\u017eati zunaj. Tega se zaveda Nem\u010dija, njena najve\u010dja gospodarska zaveznica. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  6. 6. Nasprotno, ob\u010dutljivost za ideale, etiko in moralne vrednote je bila nasprotno sorazmerna z akumulacijo kapitala.
    \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  7. 7. Da ne omenjamo drugih razlik. Kak\u0161na je primerjava med gospodarstvom, kjer so pla\u010de v povpre\u010dno 30 dolarjev mese\u010dno in delovni \u010das tedensko 48 ur (Indija), in gospodarstvom, kjer je delovni \u010das 42 ur in pla\u010de 700 dolarjev (Slovenija)? \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  8. 8. Globalization and the development of Welfare States in Postcommunist Europe, Mitchell A. Martine R. Hass, Maxwell European Union Center, April 2002. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  9. 9. Kje je iskati razloge za socialne razlike in zaostrene dru\u017ebene razmere: ideologija neoliberalizma, anarhija, mafijske in druge kriminalne povezave, nedemokrati\u010dna tradicija …? Verjetno vse to in \u0161e kaj ve\u010d. Ostaja pa dejstvo, po podatkih United Nations Development Programme (UNDP), da je leta 1989 14 milijonov nekdanjega vzhodnega bloka \u017eivelo z manj kot \u0161tiri dolarje dnevno, do sredine 90-ih let pa je \u0161tevilka narasla na 147 milijonov. Posledic je \u0161e veliko ve\u010d: padec pri\u010dakovane \u017eivljenjske dobe, pove\u010danje kriminala in samomorov … \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  10. 10. Problem \u0161e vedno obstaja. To ni samo vpra\u0161anje spo\u0161tovanja zakonitosti. Je vpra\u0161anje kje se kon\u010da konkurenca in kje se za\u010dne socialni dumping. \u0160vedska se soo\u010da z velikimi te\u017eavami zaradi nekajkrat ni\u017ejih cen iz novih \u010dlanic v gradbeni\u0161tvu, zdravstvu itn. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  11. 11. A.T. Kearney and Foreign Policy Magazine indeks globalizacije. NTV so v tem indeksu eden pomembnej\u0161ih indikatorjev, ki so v indeksu razdeljeni na ekonomske, osebne, tehnolo\u0161ke in politi\u010dne. Pogosto na globalizacijo gledamo precej ozko, predvsem skozi gibanje blaga in kapitala. http:\/\/www.atkearney.com \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  12. 12. Manj obi\u010dajno je, da so v te posle marsikje vme\u0161ani tudi politi\u010dni in dr\u017eavni organi. Na Poljskem so za ksenofobijo obto\u017eili celo Komunisti\u010dno stranko. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  13. 13. Prelomnico v mednarodnem finan\u010dnem sistemu je predstavljala mehi\u0161ka finan\u010dna kriza leta 1995. Posledica krize je bila, da se je kristaliziral oster spopad med interesi bank in nacionalnim gospodarstvom, kar ni bilo brez ob\u010dutnega vpliva na mednarodne finan\u010dne odnose:
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 finan\u010dna kriza je pometla z doma\u010dimi bankami (85% mehi\u0161kih bank v lasti tujega kapitala);
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tuje banke niso zainteresirane, da nudijo kompletne finan\u010dne usluge na doma\u010dem trgu;
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tuje banke se predvsem usmerjajo v ustvarjanje takih razmer, ki maksimizirajo ekstraprofite;
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zanemarjajo majhne kreditojemalce, srednja in mala podjetja;
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zni\u017eujejo konkuren\u010dnost in pove\u010dujejo cene uslug;
    –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi odsotnosti komercialnih bank na kreditnem trgu, se pove\u010duje prisotnost hipotekarnih bank.
    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glej tudi John Lyons: Mexico’s Foreign Banks Grow Uneasy, Wall Street Journal 22.III. 2004.     \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  14. 14. V \u010dasu kolonializma je delovna sila sledila kapitalu, denimo v Ju\u017eno Ameriko, kjer so nastajali veliki kmetijski in agroindustrijski kompleksi. Danes je omejitev za delovno silo zelo veliko. Sicer pa je kapitalu la\u017eje, da i\u0161\u010de razpolo\u017eljivo, predvsem pa poceni in kvalificirano delovno silo, kot obratno. Spremembe, kot so bile v srednji Evropi, so bile te vrste prilo\u017enosti za kapital, da najde poceni in kvalificirano delovno silo. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  15. 15. Ledvice je mo\u010d kupiti \u017ee za 500 dolarjev v Iraku. V ZDA cena zraste na 30.000 dolarjev. Po podatkih Organs Watch je zelo te\u017eko boriti se proti tej trgovini, ker v njej sodelujejo zdravniki, zavarovalnice in podjetniki. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  16. 16. Od novembra leta 2000, ko je dvanajst dr\u017eav srednje in vzhodne Evrope ustanovilo center za boj proti kriminalu (SECI – Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrva\u0161ka, Gr\u010dija, Mad\u017earska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Srbija in \u010crna gora, Slovenija, Tur\u010dija), je bilo dose\u017eeno nekaj pomembnih uspehov. Vendar SECI ne odpravlja vzrokov. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  17. 17. The Dark Side of Globalization: Trafficking & Transborder Crime to, through, and from Eastern Europe. http:\/\/www.international.ucla.edu\/<\/a> \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  18. 18. To so problemi, zaradi katerih nekateri ekonomisti in zakonodajalci razmi\u0161ljajo o legalizaciji nekaterih prepovedanih dejavnosti, kot prostitucija, proizvodnja in u\u017eivanje mamil ipd. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  19. 19. UNCTAD World Investment Report 2004 in 2005. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  20. 20. Prvemu valu privatizacije niso imeli pristopa vsi dr\u017eavljani in tudi ne tuj kapital. Bil je namenjen le privilegiranim, predvsem notranjim igralcem – \u201einsiderjem in mened\u017eerjem komunisti\u010dne dobe\u201c, kot pravi Vaknin. Dr. Sam Vaknin, Investing in East Europe. http:\/\/samvak.tripod.com\/brief-fdicee01.html . \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  21. 21. Glej Vaknin. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  22. 22. Trenutno vidimo kako poteka prerazporejanje lastni\u0161kih dele\u017eev ter prelivanje kapitala na osnovi politi\u010dnih in administrativnih manipulacij v podjetjih, kot je Mercator, Triglav, Petrol, kjer ima dr\u017eava pomembne dele\u017ee. Pri tem gre predvsem za to, da se privatizira javni dele\u017e, toda lastniki se ne zbirajo po tr\u017eni logiki, ampak na osnovi politi\u010dne mo\u010di. Na ta na\u010din se lastni\u0161ki dele\u017ei koncentrirajo v rokah nekaterih doma\u010dih kapitalskih lobijev. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  23. 23. Ki pa je ta tudi sama udele\u017eena v lastninjenju, seveda ne neposredno, ker bi to lahko bilo odkrito ozna\u010deno s korupcijo, pa\u010d pa posredno preko raznih lastni\u0161kih mehanizmov. Sistem je uporabljala prej\u0161nja levosredinska politi\u010dno-gospodarska elita, sedanja desno sredinska pa gre \u0161e korak dalje. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  24. 24. Interes ni samo v kapitalu, temve\u010d v ja\u010danju politi\u010dne mo\u010di elite, ki postaja tudi mo\u010dna ekonomska elita. Ta elita nato koncentrira v svojih rokah mo\u010dne instrumente ohranjanja oblasti, na na\u010dine, ki jih poznamo v klasi\u010dnih parlamentarnih demokracijah. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  25. 25. Latinska Amerika je opri tem imela manj\u0161i dele\u017e, vzroke je iskati med drugim tudi v dru\u017ebenem modelu, stopnji razvoja itn. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  26. 26. Drugi dve sta Brazilija in Argentina. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  27. 27. Tak\u0161en beg kapitala ni ni\u010d novega in ga poznamo \u017ee iz Latinske Amerike, vsaj od konca 19. stoletja naprej, ko je v Evropi iskal ne samo varnost, temve\u010d tudi mo\u017enost luksuznega tro\u0161enja. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li>
  28. 28. Zato so gospodarske reforme, ki se pripravljalo, izredno pomembne, kajti slovenski kapital, ne samo tisti sumljivega izvora, je \u017ee pri\u010del uhajati v tujino, medtem ko smo v zadnjem desetletju opazili njegovo nagnjenost v potro\u0161njo in visok standard. \u21a9\ufe0e<\/a><\/li><\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Za\u010detki globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. (Analiza, objavljena februarja 2006 v Ban\u010dnem vestniku.) Globalizacija, ki je<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"[{\"content\":\" 1. Po Glatzerju in Rueschmeyerju globalizacijo sestavlja: \u0161iritev mednarodne trgovine blaga in uslug, \u0161irjenje mednarodnih tokov kapitala, rasto\u010da globalizacija proizvodnje (s pomo\u010djo multinacionalk in verige trgovine s strate\u0161kimi surovinami), rasto\u010da vloga mednarodnih organizacij kot Svetovna trgovinska organizacija, svetovna banka in MDS, ve\u010dje mednarodno gibanje ekonomskih idej. Glatzer, Miguel and Dietrich Rueschemeyer, eds., Forthcoming, Politics Matters: Globalization and the Future of Welfare States (University of Chicago Press).\",\"id\":\"16f359b0-41c9-43b3-a935-2b86fbcab1f9\"},{\"content\":\" 2. Ni\u010d druga\u010de se ne obna\u0161a tudi Slovenija. Tako kot po vsej Evropi je kmetijstvo tudi pri nas izredno za\u0161\u010diteno. \u0160e ve\u010d, odkar smo v Evropi, smo kmetijstvu dali \u0161e ve\u010d subvencij kot poprej. To je bumerang, kajti ni dale\u010d \u010das, ko bodo na\u0161i kmetje ponovno zasedli ceste, \u010de ne prej, leta 2013, ko je Evropa svetu obljubila ukinitev subvencioniranja. Treba pa je gledati tudi drugo stran, namre\u010d le pogled v na\u0161e supermarkete ka\u017ee koliko proizvodov prihaja k nam iz celega sveta. Pojavlja se vpra\u0161anje dvostranskega toka. De\u017eele v razvoju se odpirajo za nas, kako pa se mi odpiramo zanje?\",\"id\":\"395ca60f-9cc1-4459-8b5a-94448a2dfb8a\"},{\"content\":\" 3. Statisti\u010dni urad OZN je uvedel novo klasifikacijo, ki srednje- in vzhodnoevropske dr\u017eave razvr\u0161\u010da na \u201cnove \u010dlanice EU\u201d, ostale dr\u017eave pa se delijo na Jugovzhodno Evropo in na Zvezo neodvisnih dr\u017eav (CIS). Klasifikacija je sicer uporabna, toda imam zadr\u017eke do njene uporabe. Menim pa, da nova klasifikacija ne izklju\u010duje prvo, glede pa\u010d na to o kateri regiji \u017eelimo govoriti. Z izrazom Srednja Evropa imam v mislih nove \u010dlanice EU, z izrazom Vzhodna Evropa pa Jugovzhodno Evropo in CIS. Ko bosta Bolgarija in Romunija vstopili v EU, ali bomo uvedli nov izraz, denimo \u201eJugovzhodna Evropa brez Bolgarije in Romunije\u201c?\",\"id\":\"cdb346bd-dfab-495a-85a8-39d16f2a6c98\"},{\"content\":\" 4. Slovenija je tranzicijo pri\u010dela v druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, pri\u0161lo je do demonta\u017ee starega proizvodnega sistema, toda brez odpiranja tujemu kapitalu in brez prednosti v ceni delovne sile. Dodatna te\u017eava je, da tudi nima naravnih virov, ki bi jih lahko \u010dezmerno izkori\u0161\u010dala za doseganje vi\u0161je stopnje gospodarskega razvoja.\",\"id\":\"9d6751e8-9dc0-4c62-a30e-9b20381ebb8e\"},{\"content\":\"\u00a05. Pri tem se moramo zavedati, da obstaja tudi nevarnost razbijanja svetovnega gospodarstva na ve\u010d regij. Ni zanemarljivo, da z vstopanjem dr\u017eav regije v EU, Rusija postaja vse bolj osamljena. Nevarno pa je ruskega gospodarskega giganta dr\u017eati zunaj. Tega se zaveda Nem\u010dija, njena najve\u010dja gospodarska zaveznica.\",\"id\":\"7cf5f766-1d44-4a13-a52d-0067e0a6013f\"},{\"content\":\"6. Nasprotno, ob\u010dutljivost za ideale, etiko in moralne vrednote je bila nasprotno sorazmerna z akumulacijo kapitala.
    \",\"id\":\"f5c11c94-0d0f-4620-a6e7-9eb74706e870\"},{\"content\":\"7. Da ne omenjamo drugih razlik. Kak\u0161na je primerjava med gospodarstvom, kjer so pla\u010de v povpre\u010dno 30 dolarjev mese\u010dno in delovni \u010das tedensko 48 ur (Indija), in gospodarstvom, kjer je delovni \u010das 42 ur in pla\u010de 700 dolarjev (Slovenija)?\",\"id\":\"e655d46b-6f6e-4df5-b318-0be90ecca60f\"},{\"content\":\"8. Globalization and the development of Welfare States in Postcommunist Europe, Mitchell A. Martine R. Hass, Maxwell European Union Center, April 2002.\",\"id\":\"1b5b5497-acf6-422b-932f-37350cc00ba2\"},{\"content\":\" 9. Kje je iskati razloge za socialne razlike in zaostrene dru\u017ebene razmere: ideologija neoliberalizma, anarhija, mafijske in druge kriminalne povezave, nedemokrati\u010dna tradicija ...? Verjetno vse to in \u0161e kaj ve\u010d. Ostaja pa dejstvo, po podatkih United Nations Development Programme (UNDP), da je leta 1989 14 milijonov nekdanjega vzhodnega bloka \u017eivelo z manj kot \u0161tiri dolarje dnevno, do sredine 90-ih let pa je \u0161tevilka narasla na 147 milijonov. Posledic je \u0161e veliko ve\u010d: padec pri\u010dakovane \u017eivljenjske dobe, pove\u010danje kriminala in samomorov ...\",\"id\":\"1f14bb5d-b72c-42ab-9153-004ad05efa42\"},{\"content\":\"10. Problem \u0161e vedno obstaja. To ni samo vpra\u0161anje spo\u0161tovanja zakonitosti. Je vpra\u0161anje kje se kon\u010da konkurenca in kje se za\u010dne socialni dumping. \u0160vedska se soo\u010da z velikimi te\u017eavami zaradi nekajkrat ni\u017ejih cen iz novih \u010dlanic v gradbeni\u0161tvu, zdravstvu itn.\",\"id\":\"c279e790-90b9-41a3-9faa-e5772f30288a\"},{\"content\":\"11. A.T. Kearney and Foreign Policy Magazine indeks globalizacije. NTV so v tem indeksu eden pomembnej\u0161ih indikatorjev, ki so v indeksu razdeljeni na ekonomske, osebne, tehnolo\u0161ke in politi\u010dne. Pogosto na globalizacijo gledamo precej ozko, predvsem skozi gibanje blaga in kapitala. http:\/\/www.atkearney.com\",\"id\":\"f1e53708-d93a-4b2e-8f11-5ea133e24554\"},{\"content\":\"12. Manj obi\u010dajno je, da so v te posle marsikje vme\u0161ani tudi politi\u010dni in dr\u017eavni organi. Na Poljskem so za ksenofobijo obto\u017eili celo Komunisti\u010dno stranko.\",\"id\":\"9792e453-c106-485c-b217-bd2d6ea2a4d7\"},{\"content\":\"13. Prelomnico v mednarodnem finan\u010dnem sistemu je predstavljala mehi\u0161ka finan\u010dna kriza leta 1995. Posledica krize je bila, da se je kristaliziral oster spopad med interesi bank in nacionalnim gospodarstvom, kar ni bilo brez ob\u010dutnega vpliva na mednarodne finan\u010dne odnose:
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 finan\u010dna kriza je pometla z doma\u010dimi bankami (85% mehi\u0161kih bank v lasti tujega kapitala);
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tuje banke niso zainteresirane, da nudijo kompletne finan\u010dne usluge na doma\u010dem trgu;
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tuje banke se predvsem usmerjajo v ustvarjanje takih razmer, ki maksimizirajo ekstraprofite;
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zanemarjajo majhne kreditojemalce, srednja in mala podjetja;
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zni\u017eujejo konkuren\u010dnost in pove\u010dujejo cene uslug;
    -\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi odsotnosti komercialnih bank na kreditnem trgu, se pove\u010duje prisotnost hipotekarnih bank.
    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glej tudi John Lyons: Mexico's Foreign Banks Grow Uneasy, Wall Street Journal 22.III. 2004.\",\"id\":\"fb5f5f40-aa21-4962-9800-36c76dfc2ede\"},{\"content\":\"14. V \u010dasu kolonializma je delovna sila sledila kapitalu, denimo v Ju\u017eno Ameriko, kjer so nastajali veliki kmetijski in agroindustrijski kompleksi. Danes je omejitev za delovno silo zelo veliko. Sicer pa je kapitalu la\u017eje, da i\u0161\u010de razpolo\u017eljivo, predvsem pa poceni in kvalificirano delovno silo, kot obratno. Spremembe, kot so bile v srednji Evropi, so bile te vrste prilo\u017enosti za kapital, da najde poceni in kvalificirano delovno silo.\",\"id\":\"adeb7fa8-fb1c-4bd4-826a-d643632684ba\"},{\"content\":\" 15. Ledvice je mo\u010d kupiti \u017ee za 500 dolarjev v Iraku. V ZDA cena zraste na 30.000 dolarjev. Po podatkih Organs Watch je zelo te\u017eko boriti se proti tej trgovini, ker v njej sodelujejo zdravniki, zavarovalnice in podjetniki.\",\"id\":\"65b6685c-0cc3-4de1-bd10-7df939cc5724\"},{\"content\":\"16. Od novembra leta 2000, ko je dvanajst dr\u017eav srednje in vzhodne Evrope ustanovilo center za boj proti kriminalu (SECI - Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrva\u0161ka, Gr\u010dija, Mad\u017earska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Srbija in \u010crna gora, Slovenija, Tur\u010dija), je bilo dose\u017eeno nekaj pomembnih uspehov. Vendar SECI ne odpravlja vzrokov.\",\"id\":\"6b2918c9-c9ff-44e9-92d7-80209bb4cd22\"},{\"content\":\" 17. The Dark Side of Globalization: Trafficking & Transborder Crime to, through, and from Eastern Europe.     http:\/\/www.international.ucla.edu\/<\/a>\",\"id\":\"ce38e62c-1a30-41e1-8221-1bfc8b8f052a\"},{\"content\":\"18. To so problemi, zaradi katerih nekateri ekonomisti in zakonodajalci razmi\u0161ljajo o legalizaciji nekaterih prepovedanih dejavnosti, kot prostitucija, proizvodnja in u\u017eivanje mamil ipd.\",\"id\":\"c9bbb6ad-486a-4afd-b5c3-aa05c2658f8b\"},{\"content\":\"19. UNCTAD World Investment Report 2004 in 2005.\",\"id\":\"3fa784b6-7cde-4168-8ad7-ffd864ff7e84\"},{\"content\":\"20. Prvemu valu privatizacije niso imeli pristopa vsi dr\u017eavljani in tudi ne tuj kapital. Bil je namenjen le privilegiranim, predvsem notranjim igralcem - \u201einsiderjem in mened\u017eerjem komunisti\u010dne dobe\u201c, kot pravi Vaknin. Dr. Sam Vaknin, Investing in East Europe. http:\/\/samvak.tripod.com\/brief-fdicee01.html .\",\"id\":\"3f4b4740-4d3d-4eea-936d-b8f966331222\"},{\"content\":\"21. Glej Vaknin.\",\"id\":\"73935263-76df-4685-9148-3fb370aad48c\"},{\"content\":\"22. Trenutno vidimo kako poteka prerazporejanje lastni\u0161kih dele\u017eev ter prelivanje kapitala na osnovi politi\u010dnih in administrativnih manipulacij v podjetjih, kot je Mercator, Triglav, Petrol, kjer ima dr\u017eava pomembne dele\u017ee. Pri tem gre predvsem za to, da se privatizira javni dele\u017e, toda lastniki se ne zbirajo po tr\u017eni logiki, ampak na osnovi politi\u010dne mo\u010di. Na ta na\u010din se lastni\u0161ki dele\u017ei koncentrirajo v rokah nekaterih doma\u010dih kapitalskih lobijev.\",\"id\":\"ac021ccf-31a4-474b-9fcd-dedd3dff766d\"},{\"content\":\"23. Ki pa je ta tudi sama udele\u017eena v lastninjenju, seveda ne neposredno, ker bi to lahko bilo odkrito ozna\u010deno s korupcijo, pa\u010d pa posredno preko raznih lastni\u0161kih mehanizmov. Sistem je uporabljala prej\u0161nja levosredinska politi\u010dno-gospodarska elita, sedanja desno sredinska pa gre \u0161e korak dalje.\",\"id\":\"aefb37df-fa4d-4212-958c-aec0c7c48ff7\"},{\"content\":\"24. Interes ni samo v kapitalu, temve\u010d v ja\u010danju politi\u010dne mo\u010di elite, ki postaja tudi mo\u010dna ekonomska elita. Ta elita nato koncentrira v svojih rokah mo\u010dne instrumente ohranjanja oblasti, na na\u010dine, ki jih poznamo v klasi\u010dnih parlamentarnih demokracijah.\",\"id\":\"506e109b-7964-4acd-a1df-390b604638e6\"},{\"content\":\"25. Latinska Amerika je opri tem imela manj\u0161i dele\u017e, vzroke je iskati med drugim tudi v dru\u017ebenem modelu, stopnji razvoja itn.\",\"id\":\"ea231276-9c7e-4fb0-988b-21a6b3554ed8\"},{\"content\":\"26. Drugi dve sta Brazilija in Argentina.\",\"id\":\"2a7eadee-68a0-4c40-8a7e-09d9637774d0\"},{\"content\":\"27. Tak\u0161en beg kapitala ni ni\u010d novega in ga poznamo \u017ee iz Latinske Amerike, vsaj od konca 19. stoletja naprej, ko je v Evropi iskal ne samo varnost, temve\u010d tudi mo\u017enost luksuznega tro\u0161enja.\",\"id\":\"80bc152d-384f-446c-98b0-75bd3d095a1f\"},{\"content\":\"28. Zato so gospodarske reforme, ki se pripravljalo, izredno pomembne, kajti slovenski kapital, ne samo tisti sumljivega izvora, je \u017ee pri\u010del uhajati v tujino, medtem ko smo v zadnjem desetletju opazili njegovo nagnjenost v potro\u0161njo in visok standard.\",\"id\":\"98dc9385-60ca-4ff1-83e4-edfc1b511ead\"}]"},"categories":[34,4],"tags":[],"class_list":["post-1851","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-balkan","category-business"],"yoast_head":"\nGlobalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-11T11:36:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-05-14T16:16:10+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1360\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"980\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"19 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi\",\"datePublished\":\"2025-05-11T11:36:41+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-14T16:16:10+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/\"},\"wordCount\":3623,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg\",\"articleSection\":[\"Balkan\",\"Mednarodno gospodarstvo\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/\",\"name\":\"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-11T11:36:41+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-14T16:16:10+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"description\":\"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg\",\"width\":1360,\"height\":980},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kot karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-11T11:36:41+00:00","article_modified_time":"2025-05-14T16:16:10+00:00","og_image":[{"width":1360,"height":980,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"19 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi","datePublished":"2025-05-11T11:36:41+00:00","dateModified":"2025-05-14T16:16:10+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/"},"wordCount":3623,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg","articleSection":["Balkan","Mednarodno gospodarstvo"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/","name":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg","datePublished":"2025-05-11T11:36:41+00:00","dateModified":"2025-05-14T16:16:10+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"description":"Za\u010detki Globalizacije v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah srednje Evrope. Koristi od globalizacije. Ali se globalizira tudi kriminal?","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg","width":1360,"height":980},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/globalizacija-v-srednji-in-vzhodni-evropi\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Globalizacija v srednji in vzhodni Evropi"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kot karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg",1360,980,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-300x216.jpg",300,216,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-768x553.jpg",640,461,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-1024x738.jpg",640,461,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-1536x1152.jpg",1536,1152,true],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182.jpg",1360,980,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-1024x738.jpg",1024,738,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Financno-sredisce-12-e1746964976182-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da"]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/balkan\/\" rel=\"category tag\">Balkan<\/a> <a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/world\/business\/\" rel=\"category tag\">Mednarodno gospodarstvo<\/a>","tag_info":"Mednarodno gospodarstvo","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1851","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1851"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1851\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1930,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1851\/revisions\/1930"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1851"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1851"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1851"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}