<\/p>\n\n\n\n
Ugotovitve iz analize protekcionizma (Objavljeno v Ban\u010dnem vestniku \u0161t. 6, letnik 2009<\/em>) govorijo o tem, kako se kapital re\u0161uje s protekcionizmom in s pomo\u010djo javnega denarja. Danes so opozorila \u0161e bolj alarmantna kot neko\u010d, posebej v lu\u010di zadnje ofenzive nove Trumpove administracije. <\/em><\/p>\n\n\n\n Abstrakt<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Mened\u017eerji in lastniki kapitala so gospodarske cikle razdelili na dva dela: vzpon, ko si dobi\u010dek delijo ve\u010dinoma med seboj; in padec, ko si izgube obi\u010dajno socializirajo. Svoje pravice utemeljujejo s pogodbami, ki jih vsiljujejo sami. V Sloveniji je pred dvema desetletjema nova ekonomsko-politi\u010dna elita za\u010dela graditi sistem, o katerem navadni ljudje niso imeli pojma. Opozorila so bila uti\u0161ana. Zdaj \u017eelijo posebne interesne skupine ustaviti spremembe. Ni presenetljivo, da jim bo zaenkrat uspelo zaradi tesne povezave z zakonodajalci ter lokalno in dr\u017eavno upravo. Protekcionizem je eden najpomembnej\u0161ih instrumentov za ohranjanje preteklih in prihodnjih polo\u017eajev in dobi\u010dkov. Protekcionizem, za katerega lobirajo, slu\u017ei ohranjanju sedanjega sistema in dovoljuje le manj\u0161e spremembe. Ne le v Sloveniji, ampak po vsem svetu \u017eelijo elite uporabiti protekcionisti\u010dne ukrepe in dr\u017eavno pomo\u010d, da bi pomirile mno\u017eice in ohranile svoje interese, ki bi bili izgubljeni, \u010de bi se gospodarstvo \u0161e naprej slab\u0161alo. Protekcionizem je kot droga: ko se enkrat mo\u010dno zlorabi, se ga je skoraj nemogo\u010de znebiti. Prave spremembe lahko prinesejo le nove strukture.<\/em><\/p>\n\n\n\n Protectionism is like a drug<\/strong>.( Abstract.)<\/p>\n\n\n\n Managers and capital owners divided economic cycles in two: upturn part when they divide profits mostly among them, and downturn part of the cycle, when they tend to socialize looses. They are basing their rights with contracts imposed by them. In Slovenia two decades ago a new economic political elite began to build a system of which ordinary people did not have any notion. Warnings were silenced. Now special \u2013 interest groups want to stop changes. Not surprisingly they are going to succeed for now, because of the near connection with law makers and local and state administration. Protectionism is one of the most important instruments of keeping past and reserving future positions and profits. Protectionism they are lobbying for, serves for preserving the current system, allowing only slight changes. Not only in Slovenia, but worldwide, elites want to use protectionist measures and state aid to calm down masses and to preserve their interests that would be lost if the economy keeps deteriorating. Protectionism is like drugs: once deeply misused, is almost impossible to get reed of it. Real changes can be brought only by new structures.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ko zmanjka idej, hrabrosti, pravo\u010dasnosti, kontrole, zaupanja itn., je edina hitra re\u0161itev protekcionizem.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n V za\u010detku 80. let je prevladala ortodoksna teorija, \u010digar zagovorniki so trdili, da so na\u0161li na\u010din za dolgoro\u010dni razvoj. Govorilo se je o potrebi po \u0161iroki liberalizaciji, po odpiranju trga tujemu kapitalu in blagu, o izvoznih sektorjih kot o lokomotivah razvoja, kar bo vplivalo multiplikativno na gospodarstvo. V praksi je pri\u0161lo do rasti relativne nezaposlenosti, kajti kapital je v prvi vrsti vlagal v izvozni sektor in avtomatiziral proizvodnjo. Dvojnost gospodarstva v de\u017eelah v razvoju (moderno, na izvoz vezan sektor in sektor subeksistence) je ostala. Vse bolj pogoste krize (Denimo azijska, mehi\u0161ka, brazilska, ruska, argentinska …) so opozarjale na enostranskost odnosov in ranljivost finan\u010dnega sistema, ki je postal odvisen od mo\u010dno volatilnega tujega kapitala v doma\u010dih bankah v tuji lasti. Nad celotnim sistemom pa je ideolo\u0161ko in finan\u010dno bdel mednarodni finan\u010dni sistem (IMF, WB, Pari\u0161ki klub).<\/p>\n\n\n\n Ideje o protekcionizmu so potisnjene v ozadje, a o\u017eivljale so ob krizah, ki so postajale vse bolj pogoste. Nekatera na protekcionizmu temelje\u010da gospodarstva so izgubljala stik s svetovnim razvojem (Denimo Jugoslavija). Protekcionizem razvitih pa je posebna kategorija, okoli katerega se je vse odvijalo.<\/p>\n\n\n\n Pogoste finan\u010dne krize, ki so vznikale predvsem v novo industrializiranih gospodarstvih, so opozarjale, da je s sistemom nekaj narobe. Toda razviti so okoli takih gospodarstev gradili ‘sanitarne cone’, da se ne bi posledice \u0161irile. Krize so bile tudi test inovativnosti, hrabrosti in konsistentnosti ekonomske politike. Da ni bilo inovativnosti, se je pokazalo s tem, da se je predvsem odlo\u010dalo med dvema opcijama (ortodoksno – neortodoksno, neoliberalizem \u2013 kejnzijanstvo). Da politika ni bila hrabra, smo spoznali po tem, da se je \u010dakalo, dokler je praksa ni prehitela. Globoke korenine pa je pognala tudi nekonsistentnost in neenotnost svetovne (gospodarske) politike. Zato so globalne re\u0161itve (GATT, WTO) ponavadi kompromis, ki ne zadovolji nikogar in ki jih nih\u010de dosledno ne spo\u0161tuje.<\/p>\n\n\n\n Ne smemo pozabiti, da so antikolonialne revolucije in vojne 18., 19. in 20. stoletja bile predvsem posledica protekcionizma.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Dodatna ovira sta \u0161e birokratska togost in transmisijska entropija. Birokracija ne le, da pogosto predstavlja nepremostljiv zid za pretok informacij, temve\u010d tudi ukrepi pogosto dose\u017eejo prakso izkrivljeni in ne dosegajo prvotnega namena. (Primer zgre\u0161enega na\u010dina mednarodne pomo\u010di najmanj razvitim). Gospodarski sistem lahko postane neprilagodljiv, zapleten in \u0161kodljiv (Denimo kmetijski protekcionizem razvitih, neposreden vzrok za lakoto v nekaterih dr\u017eavah).<\/p>\n\n\n\n Ko zmanjka idej, hrabrosti, pravo\u010dasnosti, kontrole, zaupanja itn., je edina hitra re\u0161itev protekcionizem.<\/p>\n\n\n\n Hrabre in inovativne je ponavadi mo\u010d sre\u010dati le v gospodarstvu, a je tudi tukaj odvisno od splo\u0161ne klime. \u010ce je politika medla, bo tudi ve\u010d malodu\u0161ja med podjetniki.<\/p>\n\n\n\n V krizi kapital te\u017ei k minimiziranju izgub in lobira pri (ekonomski) politiki v cilju protekcionisti\u010dnih ukrepov. Cilj kapitala je ohraniti zdravo jedro, skr\u010diti stro\u0161ke in pre\u017eiveti. Prvo se zapirajo proizvodni obrati v dr\u017eavah, kjer je fleksibilnost najve\u010dja, kjer je najla\u017eje in najceneje zapreti in odpreti proizvodnjo (Denimo poskus Renaulta v Sloveniji). V nekaterih dr\u017eavah, kot Braziliji, je stro\u0161ek zagona podjetja najni\u017eji, saj je delovna sila poceni in obstajajo pomembne dr\u017eavne in lokalne spodbude. Transferji dobi\u010dka so pogosto brez ovir, pa tudi stro\u0161ek zapiranja je najni\u017eji.<\/p>\n\n\n\n Kapital se lahko ob krizi z minimalnimi stro\u0161ki umika na izhodi\u0161\u010dno to\u010dko. Tam se kopi\u010di, za\u0161\u010diti s protekcionisti\u010dnimi in drugimi ukrepi (nizke obrestne mere), pri\u010denja o\u017eivljati prvo doma\u010de gospodarstvo in se pripravlja na nov ciklus svetovne ekspanzije s pomo\u010djo svojih ideolo\u0161kih zaveznikov, multilateralnih finan\u010dnih mehanizmov (IMF, WB, Pari\u0161ki klub).<\/p>\n\n\n\n De\u017eele, ki so ostale brez kapitala (tujega in lastnega, ki be\u017ei zaradi manj\u0161e varnosti), a prezadol\u017eene, ga \u017eeljno, a nebogljeno pri\u010dakujejo. Sprejmejo pogojevanje, opu\u0161\u010dajo lastne protekcionisti\u010dne (proti)ukrepe in se prestrukturirajo po potrebah tujega kapitala in za njim stoje\u010de tuje ekonomije. tj. predvsem ZDA, EU in Japonske.<\/p>\n\n\n\n Rast povpra\u0161evanja potegne za seboj rast cen strate\u0161kih surovin, \u010digar proizvajalci so predvsem de\u017eele v razvoju, to pa omogo\u010di tudi rast kreditnega rejtinga in kreditov, nacionalnih rezerv in s tem tro\u0161enja ter nastanek deficitov. Gospodarska politika pridobiva na hrabrosti in odlo\u010dnosti, povrne se zaupanje v makroekonomsko politiko, ki je najbolj pogre\u0161ana lastnost v krizi. Povra\u010dilo zaupanja je najla\u017eje opaziti na ponovni rasti var\u010devanja v doma\u010di valuti, o\u017eivitvi mednarodne menjave in ukinjanju protekcionisti\u010dnih ukrepov.<\/p>\n\n\n\n Prvo<\/em> kar opazimo pri tem je, da mednarodni kapital deluje procikli\u010dno. Drugo<\/em>, v konjunkturi o\u017eivljajo liberalisti\u010dni ukrepi, v kriznih obdobjih pa protekcionisti\u010dni. Temu sledijo tudi prevladujo\u010di teoreti\u010dni koncepti. Praksa je tista, ki daje krila teoriji. Zato ni nenavadno, da je teorija neoliberalizma najbolj cvetela 80. letih, ko so nekateri navdu\u0161eno trdili, da je trg zmo\u017een vsega. Ta teorija je pri\u010dela izgubljati tla pod nogami po ponavljajo\u010dih se finan\u010dnih krizah in najbolj v zadnji globalni finan\u010dni krizi.<\/p>\n\n\n\n Tak\u0161no cikli\u010dno gibanje je doumel tudi milijarder George Soros, ko je dejal, da v sedanji krizi najbolj trpijo de\u017eele v razvoju. Treba mu je verjeti, saj je v preteklosti z vso te\u017eo ‘zajahal’ tak\u0161ne cikluse ter pripomogel k regionalnim finan\u010dnim zlomom (Malezija in Velika Britanija) in poglabljanju ciklusov. Sorosova preteklost je primer mo\u010di kapitala, kadar se mu da popolna svoboda in se verjame trditvam, da je mo\u017een samokontrole.<\/p>\n\n\n\n Najve\u010dja protekcionisti\u010dna sistema sta ZDA in Evropa. Najbolj s protekcionizmom za\u0161\u010ditena sektorja sta ameri\u0161ko in evropsko kmetijstvo (in znotraj tega francosko), najbolj pogosto uporabljan instrument pa so subvencije (v ZDA tudi anti-dumping postopki), s katerimi se umetno izbolj\u0161uje konkuren\u010dnost doma\u010dih proizvajalcev (evropska mesna industrija itn.) in omogo\u010da izvoz vi\u0161kov (ameri\u0161ka koruza in soja) tudi po cenah ni\u017ejih od proizvodnih cen na svetovnem trgu.<\/p>\n\n\n\n Najve\u010dja protekcionisti\u010dna sistema sta ZDA in Evropa.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Glavni motor globalnega gospodarstva je avtomobilska industrija. Zato ni nenavadno, da je eno najbolj protekcionisti\u010dno za\u0161\u010ditenih sektorjev ameri\u0161ka \u017eelezarska industrija. Drug motor svetovnega gospodarstva je gradbeni\u0161tvo. Gradbeni\u0161tvo je predvsem doma\u010da dejavnost. V ZDA, v povezavi z dinami\u010dnim finan\u010dnim trgom in ohlapno kontrolo, je omogo\u010dilo vznik tveganih finan\u010dnih in\u0161trumentov, ki so na koncu zlomili ves sistem.<\/p>\n\n\n\n V primeru Evrope imamo dvojno situacijo. Na eni strani imamo izdatne subvencije v kmetijstvu (najve\u010dje prejemajo najve\u010dji proizvajalci), ki so \u017ee do sedaj bile glavna ovira za dokon\u010danje globalnih trgovinskih pogajanj. Ne le majhni, tudi veliki ve\u010d ne bi mogli pre\u017eiveti brez pomo\u010di dr\u017eave. Zato zahteve po protekcionizmu.<\/p>\n\n\n\n Ne le majhni, tudi veliki ve\u010d ne bi mogli pre\u017eiveti brez pomo\u010di dr\u017eave. Zato zahteve po protekcionizmu.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Na krilih mo\u010dne konjunkture so se kovali veliki dobi\u010dki, se pretvarjali v finan\u010dni kapital, ki se je osamosvojil od realne ekonomije in pri\u010del samostojni finan\u010dni (\u0161pekulativni) krog (Denimo Tu\u0161, Istrabenz, Pivovarna La\u0161ko). Ogromni dobi\u010dki, pogosto prenapihnjeni s knjigovodstvenimi in drugimi manipulacijami, so ustvarjali vtis o ve\u010dni rasti dobi\u010dkov. Tako pridobljeni dobi\u010dki so se ponovno pretvarjali v realni kapital, v obliki novih investicij ter elitisti\u010dnega prisvajanja (astronomskih nagrad) ob pomo\u010di zakonodajalca in izvr\u0161ne politike.<\/p>\n\n\n\n Ko je pri\u0161la kriza, je elita \u0161e na hitro pospravila zadnje dobi\u010dke (primer NLB). Ker \u0161e vedno ima mo\u010d, lobira za tak\u0161ne makroekonomske (protekcionisti\u010dne in enostranske) ukrepe, ki bi za\u0161\u010ditili njihove pretekle pridobitve (tajkunski krediti in nagrade) in socializirali ‘izgube’ zaradi krize. (Denimo odkup stanovanj z javnim denarjem, kar ohranja visoke cene in velike dobi\u010dke investitorjem, medtem ko je v ZDA mo\u010d kupiti hi\u0161o tudi za dolar). V tem se vidi najve\u010dja sprevr\u017eenost kapitalizma.<\/p>\n\n\n\n Ko je pri\u0161la kriza, je elita \u0161e na hitro pospravila zadnje dobi\u010dke (primer NLB).<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Vidimo, da je mened\u017eerska in lastni\u0161ka elita (pogosto je to eno in isto) razdelila gospodarski ciklus na dva dela: na fazo vzpona, kjer si dobi\u010dke lasti predvsem sama, drugi del pa je krizno obdobje, kjer izgube pokriva celotna dru\u017eba, a na ra\u010dun tistih, ki novo ustvarjeno vrednost ustvarjajo<\/em>, tako v konjunkturi kot v krizi, medtem ko se lastni\u0161ko mened\u017eerska elita skriva za ‘pravno veljavnimi pogodbami’, ki so tudi alibi politiki za neukrepanje. Delavci so talci elit ter svoje finan\u010dne in politi\u010dne nemo\u010di in neorganiziranosti. Priznana jim je pravica le do ene vrste kapitala \u2013 lastnega dela.<\/p>\n\n\n\n Delavci so talci elit ter svoje finan\u010dne in politi\u010dne nemo\u010di in neorganiziranosti. Priznana jim je pravica le do ene vrste kapitala \u2013 lastnega dela.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n Protekcionizem je eden od in\u0161trumentov elit za ohranjanje nedotakljivosti preteklih dobi\u010dkov in prvi korak k novim parcialnim ukrepom. (Denimo la\u017eje pridobivanja sredstev iz javnih skladov, podalj\u0161anje delovne dobe …). Ko je nova politi\u010dna elita, z vizijo, da postane tudi ekonomska, pred skoraj dvema desetletjema pri\u010dela graditi tak sistem v Sloveniji, javnost o teh na\u010drtih veliko ni vedela, kljub opozorilom, ki pa so bila uti\u0161ana.Sedaj te elite posku\u0161ajo obdr\u017eati sistem in zaobiti spremembe. Glede na razmerje odnosov, ko imajo nosilci starega \u0161e vedno vso ekonomsko in politi\u010dno oblast v svojih rokah, je mo\u017eno, da tako tudi bo, zaradi tesne povezave med kapitalom in zakonodajnimi organi, lokalnimi administracijami, vodstvi javnih podjetij in velikimi privatnimi sistemi in lobiji. Kriza je prilo\u017enost le toliko kolikor se na pepelu preteklih razmer gradi nov sistem. Za to je potreben tudi objektivni pogoj, ta pa je predvsem tehnolo\u0161ki preskok, ki prinese s seboj tudi druge dru\u017ebene odnose. A nosilci novih odnosov so \u0161e vedno pre\u0161ibki. (In na\u0161e gospodarstvo bo \u0161e vedno temeljilo na servisiranju evropske avtomobilske industrije.)<\/p>\n\n\n\n Protekcionizem je eden od in\u0161trumentov elit za ohranjanje nedotakljivosti preteklih dobi\u010dkov in prvi korak k novim parcialnim ukrepom.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Svetovna (in tudi doma\u010da) politi\u010dna elita \u0161e vedno ne pozna potrebne inovativnosti, nima volje, hrabrosti, enotnosti. \u00a0Zato se zateka k protekcionizmu, tudi kadar ne bi bilo potrebno, kajti s protekcionizmom je tako kot z mamili: ko je enkrat globoko zlorabljen, se ga je mo\u010d znebiti le z globokimi posegi. Toda to \u0161e ni dovolj, morajo vznikniti tudi nove dru\u017ebene sile. Svet pa \u0161e vedno temelji na brezplodnih pogajanjih v okviru mednarodnih forumov (G-20, IMF, WB itn.). Na \u017ealost nosilci starega be\u017eijo le pred gro\u017enjo nasilja, kot nas pou\u010duje zgodovina, denimo revolucija iz leta 1917, padec berlinskega zidu 1989, razpad Jugoslavije 1991, ali v zadnjem \u010dasu povsod, kjer se pojavi svetovna elita, najsi bo to ASEAN, G-20, IMF ali WTO. In ne smemo pozabiti tudi, da so antikolonialne revolucije in vojne 18., 19. in 20. stoletja bile predvsem posledica protekcionizma.<\/p>\n\n\n\n \u00a9 Ban\u010dni vestnik in Marko Sjeklo\u010da, BV6\/09, junij 2009 <\/p>\n\n\n\n Literatura:<\/strong><\/p>\n\n\n\n – Vincent H. Miller & James R. Elwood, Free trade or protectionism? The Case Against Trade Restrictions, http:\/\/www.isil.org\/resources\/lit\/free-trade-protectionism.html<\/a>,<\/p>\n\n\n\n – Willem Buiter, Anne Sibert, The dangerous protectionism of Barack Obama, http:\/\/www.voxeu.org\/index.php?q=node\/953<\/a>,<\/p>\n\n\n\n – Protectionism, http:\/\/www.answers.com\/topic\/protectionism<\/a>, <\/p>\n\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n