{"id":1714,"date":"2025-05-11T06:52:16","date_gmt":"2025-05-11T06:52:16","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=1714"},"modified":"2025-05-15T17:45:06","modified_gmt":"2025-05-15T17:45:06","slug":"konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/","title":{"rendered":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma"},"content":{"rendered":"\n

V Ban\u010dnem vestniku \u0161t. 10, oktobra leta 2009, je objavljena analiza pod naslovom Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma<\/strong>. Namen analize je bil dokazati, kako je sistem \u0161kodljiv kot socialna, politi\u010dna in ekonomska kategorija. V letu 2009 je bila globalizacija dojemana kot zgodovinski dose\u017eek kapitalizma. Petnajst let kasneje, leta 2025, je globalizacija do\u017eivela najve\u010dji udarec do sedaj v obliki Trumpove plutokracije na oblasti v ZDA.<\/em><\/p>\n\n\n\n

To je bil udarec od znotraj, samopo\u0161kodavanje s strani dejavnika, ki je po drugi svetovni vojni najve\u010d doprinesel k izgradnji tega sistema. V tem procesu je na oblast pri\u0161la kleptomanska vlada (“Robber barons”, kot pravi novinar New York Timesa Peter S Goodman v knjigi How the World Ran Out of Everything (2024)). Za cilj si je postavila prigrabiti si absolutno oblast nad resursi in gospodarstvom ne le ZDA, temve\u010d kar najve\u010djega dela sveta. Vsi sistemi, socialni, gospodarski, politi\u010dni, javna uprava itn. so podrejeni cilju osebnih koristi najbogatej\u0161e plutokracije. Samo v prvih meseci oblasti je dru\u017ena Trump pove\u010dala svoje bogastvo za 2,4 milijarde dolarjev (Vir The Guardian). Po tem ne bo ve\u010d ni\u010d enako. Ali se je pri\u010dela kon\u010dno prebujati vest \u010dlove\u0161tva, da je potrebna popolnoma nova alternativa? Smo v \u010dasu, ko vznikajo nove, celo bolj nevarne vojne kot v povojnem obdobju, v \u010dasu, ko velesile grozijo z oro\u017ejem in vsemi ostalimi sredstvi v cilju nove razdelitve sveta. \u0160tevilni konflikti, za katere se celo domneva, da lahko razrastejo v globalno vojno, imajo tesno povezavo s sistemom v katerem \u017eivimo. Smo v \u010dasu novega velikega boja za resurse na zemlji, pri\u010dela pa je tudi dirka za resurse v vesolju.<\/em> (Sledi originalni tekst).<\/p>\n\n\n\n

Conflictive nature of capitalism<\/strong>. Abstract<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Capitalism was theoretically defeated by Marxism in 19. century. Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis. That is the most important defeat of capitalism in the last hundred years. Probably there will prevail state capitalism for a long period from now on. Greed, moral decadency, how some theorists are trying to explain the last crisis, is just a try to preserve theoretical foundations of capitalism. The real problem derives from capitalism itself. Having in mind the fact that financial capital is by capitalist theory more important than the one who made it, the labor force, capitalism is generically immoral. This injustice can only be resolved with the change of the system and it is socialism. But at present, capitalism has no alternative. Our productive forces are very far form offering the stable conditions for socialism to appear, not to mention communism, where everyone will get what he needs. Our civilization has to resolve the problem of energy on the first place. Maybe the first real step to the society of the wealth and the starting point for transforming the capitalist society will be permanent, infinite and abundant access to energy recourses. Without doubt, it will be the practical use of fusion<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Znotraj tabora zagovornikov kapitalizma prevladuje mnenje, da je poglavitni vzrok za krizo pohlep, torej posamezniki, ki izrabljajo sistem za svoje osebne cilje. Nekateri v sedanji ekonomski krizi postavljajo vpra\u0161anje kdo pobira novo ustvarjeno dodano vrednost in kam odhajajo milijarde pomo\u010di. Omenjajo globalna neravnote\u017eja med nacionalnimi ekonomijami ZDA, Kitajske, Indije, Brazilije, Evrope. Govorijo o poceni denarju in kritizirajo monetarno politiko FED, ECB in drugih velikih centralnih bank. Globalnost krize je spodbudila filozofe, politologe in sociologe, da se pridru\u017eijo razpravi. Govori se o grabe\u017eu, zlomu moralnih vrednot, tudi na podro\u010djih, kjer je bilo do sedaj ve\u010d solidarnosti, denimo zdravstvo. Toda globlja analiza kapitalizma nas pripelje do druga\u010dnih zaklju\u010dkov.<\/p>\n\n\n\n

Od druge polovice 20. stoletja se razlike med bogatimi in revnimi pospe\u0161eno pove\u010dujejo.[1]<\/a> Rastejo tudi razlike med dr\u017eavami.[2]<\/a> Sedaj je polovica svetovnega bogastva v rokah dveh odstotkov prebivalstva. Po podatkih FAO je v zadnji krizi lakota prizadela milijardo prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n

Kapitalisti\u010dni na\u010din proizvodnje pritiska tudi na naravne resurse. V krizi leta 2008 je cena nafte padla na izredno nizke ravni, tudi pod 40 dolarjev za 159 litrski sod\u010dek.[3]<\/a><\/p>\n\n\n\n

20 odstotkov prebivalstva porabi 80 odstotkov naravnih resursov. Cene prehrani[4]<\/a> kljub krizi ne padajo. Polovica pridelanega \u017eita gre za \u017eivalsko krmo in za proizvodnjo biogoriv, torej za porabo slojev z vi\u0161jimi dohodki. Letno izgine 13 milijonov hektarjev gozda. Do leta 2050 bo 200 milijonov ljudi moralo zapustiti svoje domove, ker v svojem okolju ne bodo mogli pre\u017eiveti.<\/p>\n\n\n\n

Za vojsko se porabi dvanajstkrat ve\u010d sredstev kot za pomo\u010d dr\u017eavam v razvoju. Najmo\u010dnej\u0161e vojske imajo velesile, njihov osnovni cilj pa je ohranjanje dostopa do svetovnih resursov. Vse anti-kolonialne vojne so bile posledica kolonialisti\u010dnih monopolov in protekcionizma[5]<\/a> kolonialnih velesil. Boj za resurse je vzrok za svetovni vojni, prav tako za desetine lokalnih vojn v zadnjih petdesetih letih. In \u010deprav je ve\u010dina revnih dr\u017eav bogata z resursi, prebivalstvo nima dostopa do njih.<\/p>\n\n\n\n

Kot vidimo, kapitalizem iz\u010drpava resurse in promovira absurdne tr\u017ene mehanizme,[6]<\/a> kar poglablja krizne cikluse. Zato mora nenehno iskati instrumente preseganja sproti nastajajo\u010dih neskladij, tudi z vojno.<\/p>\n\n\n\n

Tekmovalnost in agresivnost<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Do tak\u0161nih posledic prihaja v kapitalizmu, kljub, ali pa ravno zaradi ‘individualnih pravic’ in ‘ekonomske svobode’, kar kon\u010da v skrajni tekmovalnosti, ko vsak vsakemu postaja sovra\u017enik. Zdru\u017eevanje posameznikov se dogaja predvsem v cilju doseganja skupnih interesov in obstaja le tako dolgo, dokler so si interesi podobni. Tako nastajajo in se delijo politi\u010dne stranke, nastajajo mened\u017eerska in druga elitisti\u010dna stanovska zdru\u017eenja, nastajajo ‘vi\u0161ji’ dr\u017eavni interesi. Poglavitni interes vseh pa je lobiranje za lastne in ‘pravice’ elit. V tak\u0161ni dru\u017ebi pred znanjem dobijo vi\u0161jo veljavo statusni simboli in materialno bogastvo.<\/p>\n\n\n\n

Posledica skrajne tekmovalnost je konfliktnost. Ceni se le zmagovalec, povpre\u010dnost ni opazna.[7]<\/a> Konfliktnost pri\u010dne pri predvolilnih opravilih, kjer za razliko od starogr\u0161kega pojmovanja demokracije ne gre za izbor najbolj\u0161ih, ki bodo vladali dru\u017ebi, temve\u010d za zavestno manipulacijo z volilnim telesom. Manipulacija se nadaljuje v parlamentu na zakonodajni ravni ter pronica v vse pore politi\u010dne in ekonomske prakse. Kapitalisti\u010dni parlament je ne le in\u0161trument za ohranjanje sistema, tam se odvija primarni boj za mo\u010d in nadzor.[8]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Kapitalisti\u010dna tekmovalnost vodi v ustvarjanje monopolov in oligopolov, s pomo\u010djo parlamentarizma in na povsem legalen na\u010din, \u010deprav pogosto nelegitimen. Georgi Valentinovi\u010d Plehanov je pred stoletjem zapisal, da to vodi v en sam monopol. V praksi to sicer ni mo\u017eno, tudi monopoli so v kapitalizmu predmet preizku\u0161nje, kajti v kapitalizmu ni\u010d ni za ve\u010dno ohranjeno.<\/p>\n\n\n\n

Bogastvo v kapitalizmu in njegova delitev<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Kapital (finan\u010dni kapital, materialna dobra, znanje in delo) je v kapitalizmu relativen pojem, podvr\u017een inflaciji, zastaranju, izgubi, kot tudi prevrednotenju, zato se mora nenehno obnavljati in akumulirati. Materialna lastnina je izpostavljena ‘eroziji’: dvojno, trojno in ve\u010dkratno obdav\u010devanje, var\u010devanje izpostavljeno negativnim realnim obrestnim meram. Delo v kapitalizmu ne prina\u0161a materialnega bogastva, temve\u010d njegovo odtujevanje. Kapitalizem ni sistem, ki bi slu\u017eil tistim, ki narodno bogastvo ustvarjajo. Tak sistem je socializem. Vir akumulacije ni le odtujeno delo, temve\u010d tudi \u0161pekuliranje s finan\u010dnimi instrumenti, napihovanje vrednosti, \u010deprav je to pot v finan\u010dno krizo. Socializem je ekonomsko \u0161ibkej\u0161i ravno zaradi tega, ker ne dovoljuje sistemati\u010dne razlastitve dela in s tem tudi ne s kapitalizmom primerljive akumulacije.<\/p>\n\n\n\n

Friedmanova smer kapitalizma, imenovana najpogosteje neoliberalizem,[9]<\/a> je skrajna oblika kapitalizma, ki izkori\u0161\u010da in ustvarja prilo\u017enosti za ideolo\u0161ki nadzor in prakti\u010dno prevlado kapitala.[10]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Nasilno odvzemanje rezultatov dela se v kapitalizmu dogaja s pomo\u010djo ekonomske, politi\u010dne, psihi\u010dne ali fizi\u010dne prisile ali nasilja. Kapitalizem je  sistem, kjer so ‘grabe\u017e, zloraba, manipulacija’ generi\u010dno vgrajeni v sistem. V kapitalizmu ni deviacij, vse smeri so legitimne smeri razvoja.<\/p>\n\n\n\n

\n

Nasilno odvzemanje rezultatov dela se v kapitalizmu dogaja s pomo\u010djo ekonomske, politi\u010dne, psihi\u010dne ali fizi\u010dne prisile ali nasilja. Kapitalizem je  sistem, kjer so ‘grabe\u017e, zloraba, manipulacija’ generi\u010dno vgrajeni v sistem. V kapitalizmu ni deviacij, vse smeri so legitimne smeri razvoja.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Akumulacija profita na dolgi rok ni mo\u017ena brez nasilja. Gro\u017enja s fizi\u010dnim nasiljem ali vojno je v kapitalizmu potrebna v cilju ohranjanja sistema delitve, torej minimiziranja realne mezde ter maksimiziranja profita. V dana\u0161njem kapitalizmu so se razvile bolj sofisticirane, prikrite oblike razla\u0161\u010danja (finan\u010dni in\u017eeniring), v primerjavi z ‘banalnim’ neposrednim zni\u017eevanjem vrednosti dela.<\/p>\n\n\n\n

V kapitalizmu si plodove dru\u017ebenega dela prisvajajo kapitalisti, nato si pomemben dele\u017e vzame \u0161e dru\u017ebena nadgradnja, torej politika in dr\u017eavna administracija, ki je instrument ohranjanja kapitalisti\u010dnih odnosov. Sledi mened\u017ement, ki ga lastnik kapitala (ali nadzorni odbor kot njegov predstavnik) nagrajuje glede na u\u010dinkovitost pri akumulaciji ekstraprofita.<\/p>\n\n\n\n

Delavec o delitvi ne soodlo\u010da. Ni ve\u010d lastnik svojega dela, ker ga je zamenjal za mezdo, ki pa je sam ne dolo\u010da. Vrednost dela in s tem delavska mezda postajata sistemati\u010dno vse ni\u017eja.[11]<\/a> Zato je rast \u0161tevila delavcev na minimalnih pla\u010dah v kapitalizmu naravni proces. To ‘absolutno in relativno obubo\u017eanje proletariata’ je v sr\u017ei marksisti\u010dne kritike kapitalizma 19. stoletja in teza je ohranila veljavo tudi v na\u0161em \u010dasu.[12]<\/a> V kapitalizmu je taka delitev legalna in tukaj je bistvena razlika med teorijo kapitalizma in socializma. Zato je kapitalisti\u010dni sistem s stali\u0161\u010da \u010dlovekovih naravnih pravic nelegitimen, klasi\u010dnemu marksizmu pa je to predstavljalo prav\u0161en razlog za nasilno ru\u0161enje kapitalizma.<\/p>\n\n\n\n

Danes se sre\u010dujemo s posebno obliko kratenja \u010dlovekovih pravic, ti. ‘mobing’, kar pomeni moralno nasilje na delovnem mestu. To je na\u010din kako se zaobide kratenje \u010dlovekovih individualnih pravic, ki jih kapitalizem deklarativno \u0161\u010diti, a na koncu pripelje do njihove ‘destrukcije’. Ta odnos je enak zgodovinskim odnosom su\u017enjelastnik- su\u017eenj, fevdalec \u2013 podlo\u017enik in kapitalist \u2013 mezdni delavec.<\/p>\n\n\n\n

Druga oblika konfliktnosti v kapitalizmu prihaja do izraza pri pojmovanju gospodarskega razvoja in gospodarske rasti. Kapitalizem razvoj zanemarja, izpostavlja pa kontinuirano gospodarsko rast, ki jo pretvarja v kvantitativno kategorijo,[13]<\/a> s pokazatelji kot u\u010dinkovitost, produktivnost, donosnost (To vodi tudi v iz\u010drpavanje resursov). Ti pokazatelji, posebno produktivnost, so pogosto v obratnem sorazmerju z dejavniki \u010dlove\u0161kega razvoja.<\/p>\n\n\n\n

Ko se nasprotja preve\u010d akumulirajo, pride do zlomov, ki se v kapitalizmu ka\u017eejo predvsem v obliki gospodarskih kriz, neredko politi\u010dnih in dru\u017ebenih ali celo revolucij. Take krize so v moderni obliki kapitalizma vzvod za podrejanje moralno zlomljenih mno\u017eic, prizadetih s krizo.[14]<\/a> Toda glede na to, da ni\u017eji socialni sloji v sedanjem kapitalisti\u010dnem parlamentarnem sistemu nimajo pravega politi\u010dnega predstavnika – razen sindikatov, ki pa so cehovska organizacija, pogosto obremenjena s parcialnimi interesi, se v kapitalizmu krize kon\u010dujejo le s popravki v prerazdelitvi, denimo izdatnej\u0161a socialna politika za \u010das krize. Do globlje prerazdelitve ne pride. Po pravilu je ob izhodu iz krize delavec \u0161e bolj obubo\u017ean.[15]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Neoliberalisti\u010dna fazakapitalizma je prinesla pospe\u0161eno gospodarsko rast, toda iz\u010drpavanje resursov in neenakomeren razvoj. Taka dru\u017eba relativno nazaduje, v krizah tudi absolutno. Neoliberalizem je poglobil gospodarske cikluse, ki se v kapitalizmu kon\u010dajo s kriznim kr\u010denjem gospodarstva kot svojevrstno obliko samoo\u010di\u0161\u010denja in izlo\u010danja \u0161ibkej\u0161ih. Zavedajo\u010d se te velike pomanjkljivosti, se vra\u010da dr\u017eavni kapitalizem in promoviranje ‘stabilnega razvoja’.<\/p>\n\n\n\n

Slovenska pot v kapitalizem<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav so nekdanje socialisti\u010dne dr\u017eave kot Slovenija nekaj posebnega, je vloga dr\u017eave v izgradnji in ohranjanju kapitalizma odlo\u010dilna. V cilju ustvariti ‘doma\u010di’ kapitalizem in doma\u010de kapitalisti\u010dne lastnike, je v praksi vladajo\u010da elita promovirala nastanek ‘tajkunskega kapitalizma’ (ga razgla\u0161ala za nacionalni interes), kot prehodnega obdobja, v katerem se na osnovi enkratne (legalne, a nelegitimne in nemoralne) prerazdelitve socialisti\u010dne lastnine gradi kapitalizem. Ker pa se \u010dez no\u010d ne da zgraditi kapitalizma, je posledica tega bil sistem v katerem smo sedaj: nesluten grabe\u017e socialisti\u010dne lastnine.<\/p>\n\n\n\n

\n

V cilju ustvariti ‘doma\u010di’ kapitalizem in doma\u010de kapitalisti\u010dne lastnike, je v praksi vladajo\u010da elita promovirala nastanek ‘tajkunskega kapitalizma’ (ga razgla\u0161ala za nacionalni interes), kot prehodnega obdobja, v katerem se na osnovi enkratne (legalne, a nelegitimne in nemoralne) prerazdelitve socialisti\u010dne lastnine gradi kapitalizem.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Najbolj drasti\u010dno se je to zgodilo v Rusiji in mo\u010dno transparentno v \u010dasu predsednika Tudjmana na Hrva\u0161kem, kjer se je odkrito promoviral ‘dru\u017einski’ kapitalizem, kar je pomenilo ustvarjanje elite nekaj dru\u017ein, ki bi imele v rokah najpomembnej\u0161e vzvode hrva\u0161kega gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n

Tudi v Sloveniji je Demos, sicer ne javno, razvijal vizijo o zamenjavi (politi\u010dnih in ekonomskih) elit. Strate\u0161ki cilj je bil ustvariti nove ekonomske, politi\u010dne ter eti\u010dne osnove za nastanek nove, ‘postkomunisti\u010dne’ elite, ki bi prevzela dru\u017ebo.[16]<\/a> Do tega med leti 1990 in 1992 ni pri\u0161lo, ker prva desna vlada ni imela dovolj mo\u010di, \u017ee prve tedne po nastopu nove desne vlade leta 2004 pa je strategija postala osnovna vladna strategija. Slovenska demokratska stranka, kot najvidnej\u0161i intelektualni naslednik Demosa, je to vizijo uresni\u010devala sama, brez zaveznikov. Leva alternativa, SDP (kasneje ZDLS, nato SD), se je pri tem samoizklju\u010dila, kar pomeni, da je njena krivica pri izgradnji ‘tajkunskega’ kapitalisti\u010dnega sistema vsaj posledica neukrepanja.<\/p>\n\n\n\n

V strategiji desnice je bil prevzem instrumentov, ki jih je pred tem ustvarila vladajo\u010da LDS, predvsem je to bil ‘tajkunski’ na\u010din kapitalisti\u010dne akumulacije. Tako je tudi boj proti ‘tajkunstvu’ te politi\u010dne opcije bil neiskren.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce sta prvo postsocialisti\u010dno akumulacijo v novi slovenski kapitalisti\u010dni dru\u017ebi utemeljili tendenciozna zakonodaja in deviantna (‘tajkunska’) praksa, na \u010digar temeljih je razgrabljena socialisti\u010dna lastnina, je tragikomi\u010dno, da bo prvo pravo kapitalisti\u010dno prerazdelitev akumulacije opravila kriza(!). Ta sicer ne bo posledica bankrota dr\u017eave,[17]<\/a> toda pri\u0161lo bo do ‘prestrukturiranja’, ki bo pomenilo druga\u010dno dru\u017ebo po koncu ciklusa.<\/p>\n\n\n\n

‘Prestrukturiranje’ (predvsem zdravstvenega, socialnega, \u0161olskega ali pokojninskega sistema) o katerem prepogosto sli\u0161imo govoriti, je v sr\u017ei odvzemanje pravic. To niso globalni ukrepi za razre\u0161evanje nakopi\u010denih nasprotij, na ta na\u010din se ne ustvarja novo bogastvo in tudi ne odklanjajo slabosti kapitalisti\u010dne delitve.<\/p>\n\n\n\n

Popravki kapitalizma so tudi ‘solidarnost’ (in izraz ‘karitas’ kot sinonim), ‘pravi\u010dna cena’, pozivi na prostovoljno pravi\u010dnej\u0161o delitev, poziv na enakomernej\u0161i gospodarski razvoj regij itn., kar so vse ukrepi, ki gredo proti osnovnemu toku kapitalizma.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je ‘solidarnost’ ena od temeljnih vrednot moderne evropske in slovenske levice, gre v sr\u017ei za ohranjanje socialnega miru in za \u017ealjiv odnos do tistih, ki brez lastne krivde ostajajo na robu dru\u017ebe. Organizacije za pomo\u010d v stiski predvsem delijo blago, ki je tik pred iztekom veljavnosti in ki bi bilo druga\u010de prodano po zni\u017eani ceni. Ker se na ta na\u010din manj vredno blago umakne s polic in razdeli ljudem, ki nimajo kupne mo\u010di, je solidarnost z ekonomskega stali\u0161\u010da v funkciji pripravljanja prostora za novo blago po normalnih cenah. Ti instrumenti, tako kot neko\u010d metanje \u017eita v morje, imajo prvenstveno funkcijo ohranjanja mehanizma ponudbe in povpra\u0161evanja in ohranjanja kapitalisti\u010dnega tr\u017enega sistema.<\/p>\n\n\n\n

Ohranjanje kapitalizma in vloga dr\u017eave<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Da bi ohranila sistem, mora dr\u017eava, posebej po krizi, omogo\u010diti akumulacijo. Zato se politika upira propadu bogata\u0161ev, pri nas ‘tajkunov’. S stali\u0161\u010da kapitalisti\u010dne ideologije je propad bogata\u0161ev nenaravno dejanje. Zato je v politi\u010dnih vrstah pri nas veliko odpora boju proti tajkunstvu. To je samoobrambno obna\u0161anje kapitalizma, poskus omejiti propadanje akumulacije na objektivne vzroke, predvsem na krizo, v cilju ohraniti \u010dimve\u010d koncentriranega kapitala, predvsem zaradi la\u017ejega zagona po koncu krize.<\/p>\n\n\n\n

Ker pa to pomeni ohranjanje temeljnih nasprotij, se kapitalizem razvija v ciklusih, kjer si sledijo obdobja konjunkture in krize. V aktualnem \u017eargonu bi rekli, rotirata ‘obdobje grabe\u017ea in obdobje boja za ohranjanje nagrabljenega’. Ker smo trenutno v slednjem, je za pri\u010dakovati, da bo po koncu krize sledilo novo obdobje grabe\u017ea. To bomo spoznali po inovativnosti v nastajanju novih finan\u010dnih in\u0161trumentov, v cilju lo\u010devanja finan\u010dnega kapitala od svojega vira in kontrole.<\/p>\n\n\n\n

Tukaj pridemo \u0161e do novega absurda in notranjega protislovja v kapitalizmu: na eni strani temelji kapitalizem na poglabljanju izkori\u0161\u010danja, na drugi strani pa potrebuje dr\u017eavljane z visokimi prihodki, ki bodo tro\u0161ili. To nasprotje posku\u0161a makroekonomska politika pomiriti tako, da si prvo pridobi zaupanje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povratek zaupanja je v kriznem obdobju klju\u010den, saj je zaradi njegovega padca tudi pri\u0161lo do krize. Ponavadi se pri\u010detek konca zaupanja spozna z vrstami var\u010devalcev pred bankami, ki pretijo, da bodo zru\u0161ile ban\u010dni sistem, srce ekonomije. \u0160ele ko pride do padca zaupanja, politika ve\u010d ne tolerira poglabljanja monopolizacije, grabe\u017ea in eksploatacije.<\/p>\n\n\n\n

Zato ni nenavadno, da smo  \u0161ele v krizi pri\u010deli govoriti o moralnih vrednotah, medtem ko ve\u010dino moralna degradacija v konjunkturnem ciklusu ni motila. Kritika nemorale postane \u0161ibka, ko je nemoralno postalo mno\u017ei\u010dna vrednota, ko je \u017eelja po nemoralnem in hitrem bogatenju prisotna v \u0161ir\u0161ih slojih dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Zato je moraliziranje o grabe\u017eu v taki dru\u017ebi predvsem poskus prikriti dejstvo, da je kapitalizem v sr\u017ei nemoralen.[18]<\/a> Odkrito priznanje tega dejstva bi odprlo vpra\u0161anje legitimnosti kapitalizma, to pa je blizu trditvi, da je opravi\u010dljivo ru\u0161enje kapitalizma z vsemi sredstvi. Zato protikrizni ukrepi v kapitalizmu niso usmerjeni v odstranjevanje razlogov nastanka krize, temve\u010d v zdravljenje (in opravi\u010devanje) posledic.<\/p>\n\n\n\n

Politi\u010dne opcije vsebujejo v sebi mo\u010dno ideolo\u0161ko komponento, \u010deprav se ta posku\u0161a prikriti, tudi z idejo o vzdr\u017eevanju socialnega miru. Ta deklarativna komponenta se, predvsem demago\u0161ko ali populisti\u010dno, pojavlja v programih politi\u010dnih strank modernega kapitalizma. Pojavlja se kot nadomestek za uporabno dolgoro\u010dno strategijo dru\u017ebenega razvoja.<\/p>\n\n\n\n

Razlog je v tem, da je strategija razvoja po definiciji posledica konsenza \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih interesov, kar pa ni konsistentno s politi\u010dnimi (\u0161tiriletnimi) ciklusi in s kratkoro\u010dnimi, pa tudi dolgoro\u010dnimi interesi politi\u010dnih in ekonomskih elit. Zato je v kapitalizmu konsistentna in dolgoro\u010dna strategija razvoja nemogo\u010da. Zato tudi strategija razvoja Slovenije ostaja v neskladju z interesi politi\u010dnih strank in mrtva \u010drka na papirju.<\/p>\n\n\n\n

Zato pa politika preko vzvoda dr\u017eava skrbi predvsem za kratkoro\u010dne dejavnike, ki so v sr\u017ei antisocialne kategorije: konkuren\u010dnost, u\u010dinkovitost, donosnost, produktivnost … Ker so slednji pokazatelji ne le sredstva, pogosto tudi cilji, je posledica procikli\u010dna politika, ki se je v praksi pokazala v seriji finan\u010dnih kriz v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja. Logi\u010dno je potemtakem pri\u010dakovati paliativne ukrepe, popravke, ki posku\u0161ajo bolezen kapitalizma ‘razvodeneti’, ne pa ozdraviti.<\/p>\n\n\n\n

V krizi, in vsaka kriza je tudi kriza vodenja in zaupanja, dr\u017eava posku\u0161a oja\u010dati svojo mo\u010d. Izhod se i\u0161\u010de v ve\u010dji regulaciji, makroekonomska politika pa \u010daka na strate\u0161ke ukrepe od zunaj. V zadnjih desetletjih ve\u010dina pri\u010dakuje ukrepe od brettonwoodskih mehanizmov, IMF, WB in Pari\u0161ki klub, ali pa od velikih gospodarstev kot Evropska unija ali ZDA. Toda ukrepi se prepogosto reducirajo na politi\u010dni marketing in piarovski pristop do ekonomske politike in njenih in\u0161trumentov (denimo pridobivanje zaupanja).<\/p>\n\n\n\n

Vendar od multilateralnih mehanizmov strate\u0161kih odlo\u010ditev ni za pri\u010dakovati. V prvi meri zato, ker so skupek razli\u010dnih interesov, kjer prevladujejo kompromisi. Kompromisi pa niso u\u010dinkovit na\u010din ukrepanja v krizi, kjer sta, poleg \u0161irokega znanja, potrebni predvsem hitrost in odlo\u010dnost.[19]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zato je vloga dr\u017eave v kriznih \u010dasih v kapitalizmu zelo pomembna. \u010ce bi obveljala neoliberalisti\u010dna pravila, bi pri\u0161lo do razkroja dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Primarna vloga dr\u017eave v krizi je prepre\u010diti razpad institucij in zagotoviti bodo\u010do akumulacijo kapitala. Druge poti do konjunkturnega ciklusa v kapitalizmu ni, same cikluse in popravke prerazdelitve pa je (teoreti\u010dno) mo\u010d upravljati z ekonomskimi politikami (devizna, dav\u010dna, obrestna politika).<\/p>\n\n\n\n

Alternativa<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

V 19. in 20. stoletju so nasprotja kapitalizma bila vzrok za krvave revolucije. Teoreti\u010dno je kapitalizem padel \u017ee v 19. stoletju, a je z nastopom informacijske dobe in globalizacije oja\u010dal in do\u017eivel nesluteno ekspanzijo, ki je niso napovedali niti najve\u010dji teoretiki. Ekonomski razvoj dru\u017ebe v povojnem obdobju pa ne pomeni, da je konec revolucij, morda te ne bodo krvave.<\/p>\n\n\n\n

Zato pa je bilo 20. stoletje plodno polje nastanka \u0161tevilnih parcialnih teorij, za katere so se mno\u017ei\u010dno delile tudi Nobelove nagrade. Skorajda vse te teorije posku\u0161ajo prikriti globoko notranje nasprotje kapitalizma. Zadnjo manifestacijo kapitalizma, neoliberalizem, je zadnja kriza pokopala tudi kot ideologijo. Neoliberalizem je bil v prvi vrsti ideologija,[20]<\/a> nato pa \u0161ele ekonomska teorija. Sedaj se neoliberalizmu, ki je pokopal socializem 20. stoletja, obeta ista usoda.<\/p>\n\n\n\n

Kapitalizem ne more vsakemu nuditi pravice do dela in dostojne nagrade za svoje delo. Tudi zato, ker je v kapitalizmu upravljanje nezaposlenosti eden pomembnih in\u0161trumentov ekonomske (protiinflacijske) politike. Delavec in kmet sta stro\u0161ek, prepu\u0161\u010dena zakonitostim trga kapitala. Napake, ki iz tega izhajajo, kapitalizem posku\u0161a sproti popravljati. Posku\u0161a se humanizirati, toda le, ko je na to prisiljen, zaradi pritiskov civilne dru\u017ebe ali zaradi posledic krize. Zaradi takega za\u010daranega kroga kon\u010dne re\u0161itve ni mo\u010d iskati znotraj kapitalisti\u010dnih institucij.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161na je fotografija nove, ‘globalisti\u010dne’ faze kapitalizma, ki ga ustvarjalci javnega menja, torej vladajo\u010de elite, posku\u0161ajo prikazati kot posledica odmikanja od (prevladujo\u010dih) moralnih vrednost.<\/p>\n\n\n\n

Ker na sedanji stopnji razvoja proizvodnih sil <\/em>\u0161e ne obstajajo pogoji za vznik novega dru\u017ebenega sistema, ki bi nadomestil kapitalizem, se po vsej verjetnosti vra\u010da dr\u017eavni kapitalizem.[21]<\/a> D<\/em>r. Veljko Rus predlaga popravke: \u00bbNamesto socializma potrebujemo egalitarni kapitalizem. Delavci naj bodo udele\u017eeni pri dobi\u010dku, uvesti moramo torej delavske delnice. Vsem nezaposlenim pa ostane temeljni dr\u017eavljanski dohodek. To je vse.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

U\u010dinkovitega predloga nima niti levica. Predvsem je ideolo\u0161ko v slepi ulici socialna demokracija, prevladujo\u010da na dana\u0161nji svetovni levici, in ki se razlikuje od desnice pogosto le v tem, da re\u0161itev vidi v ve\u010dji ‘regulaciji’  kapitalizma, v dr\u017eavnem intervencionizmu. Tako se posku\u0161ajo ohranjati temelji kapitalizma, toda na ta na\u010din ni mo\u010d ohranjati ustvarjenega bogastva, prav tako ne pravic tistih, ki to bogastvo ustvarjajo, kajti za kapitalizem je zna\u010dilno neprestano nastajanje in propadanje, za delavce pa neprestani boj za svoje pravice. To pa pomeni nenehno bolezensko, ‘vro\u010di\u010dno’ stanje kapitalizma, konstantna konfliktnost. Zato so samoozdravitvene sposobnosti kapitalizma velika zabloda.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eavljani ne vidijo re\u0161itve, ne z desne, pa tudi ne z leve. Zato se politi\u010dno pasivizirajo, to pa se vidi najbolje v volilni abstinenci, ki je znak, da vladajo\u010da politi\u010dna kultura ni sposobna u\u010dinkovito upravljati z dru\u017ebo. Zato je vse bolj popularen klic mno\u017eic, ki se je pri\u010del \u0161iriti iz Latinske Amerike: ‘naj odidejo vsi’. Kapitalisti\u010dni dru\u017ebeni sistem postaja vse bolj nelegitimen.<\/p>\n\n\n\n

\n

Kapitalisti\u010dni dru\u017ebeni sistem postaja vse bolj nelegitimen.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Do ve\u010djih in trajnih dru\u017ebenih sprememb bo pri\u0161lo le, ko bo celotno \u010dlove\u0161tvo precej bolj bogato in tehnolo\u0161ko razvito. Kapitalizem bo prese\u017een v tistem trenutku, ko bo dru\u017ebenega bogastva v obilju in ne bo ve\u010d potrebno delavcu nasilno odvzemati rezultatov njegovega dela. Verjetno bo tak\u0161en mejnik predstavljal pri\u010detek uporabe atomske fuzije. Takrat se bo \u010dlove\u0161tvo osvobodilo odvisnosti od sedanjih omejenih virov energije in borbe zanje, kar bo pomenilo pisanje nove zgodovine civilizacije.<\/p>\n\n\n\n

\u00a9 Ban\u010dni Vestnik 10\/09 in Marko Sjeklo\u010da, oktober 2009<\/p>\n\n\n\n

Literatura:<\/em><\/p>\n\n\n\n

– Capitalism, Wikipedia, www.wikipedia.com<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

– Alan Greenspan, Christian Science monitor, June 14, 2005, www.csmonitor.com\/2005\/0614\/p01s03-usec.html<\/a><\/p>\n\n\n\n

– Marko Sjeklo\u010da, Protekcionizem je kot mamilo, BV 6\/09, str. 17, www.markosj.net\/protekcionizem.htm<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

– Rich-Poor Gap Widening, The Worldwatch Institute, November 12, 2003 h<\/a>ttp:\/\/www.worldwatch.org<\/p>\n\n\n\n

– Naomi Klein, The Shock doctrine: The rise of Disaster Capitalism, 2007<\/p>\n\n\n\n

– Joseph Stiglitz, Ameri\u0161ki socializem za bogate, Finance 8. 11. 2008. www.finance.si\/249910?src=pj150609<\/a><\/p>\n\n\n\n

– Matja\u017e Gams, Manifest  socialnega inteligentnega kapitalizma, Finance, www.finance.si\/251771?src=pj060709<\/a>. <\/p>\n\n\n\n

– Veljko Rus, Revolucija in odprava kapitalizma. Potem je konec medsebojnega trepljanja. Dnevnik, 27.06.2009. www.dnevnik.si\/tiskane_izdaje\/objektiv\/1042277318<\/p>\n\n\n\n

– Richard Wolff, Capitalism Hits the Fan,. A Marxian View. 9. oktober 2008 Department of Economics at the University of Massachusetts.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

*<\/a>        Marko Sjeklo\u010da, univ. dipl. pol.<\/p>\n\n\n\n

[1]<\/a> \u201cThe income gap between the rich and the rest of the US population has become so wide, and is growing so fast, that it might eventually threaten the stability of democratic capitalism itself.\u201d Alan Greenspan, Christian Science monitor, June 14, 2005, www.csmonitor.com\/2005\/0614\/p01s03-usec.html<\/a><\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> Globalna ekonomija je od leta 1950 zrasla sedemkratno. Medtem se je med 1960 in 1995 prepad v DBP med 20 najbogatej\u0161imi in 20 najrevnej\u0161em dr\u017eavami ve\u010d kot podvojil.<\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a> Za pri\u010dakovati je, da bo po obnovi konjunkture cena nafte zlahka prekora\u010dila 200 dolarjev za sod\u010dek. Ni za pri\u010dakovati, da bo v sedanji krizi pri\u0161lo do radikalnega preobrata v uporabo alternativnih virov energije, \u010deprav prilo\u017enost obstaja.<\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> Kriza vseh sektorjev ne prizadene enako. Prehrana je zadnje \u010demur se lahko odpovemo. V Sloveniji nepremi\u010dninski sektor vztraja in pri\u010dakuje intervenco dr\u017eave, da bi ohranil \u0161pekulativne dobi\u010dke. \u010ce cene v krizi ne padajo, to pomeni, da monopolisti izrabljajo rezerve in \u0161pekulirajo, pri\u010dakujejo pomo\u010d dr\u017eave in spodbudo potro\u0161nji.<\/p>\n\n\n\n

[5]<\/a> Glej Marko Sjeklo\u010da, Protekcionizem je kot mamilo, BV 6\/09, str. 17, www.markosj.net\/protekcionizem.htm<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

[6]<\/a> Mo\u017eno je celo rekapitalizirati banke, brez da bi se s tem o\u017eivila kreditna dejavnost. O tem Joseph Stiglitz, Finance 8. 11. 2008. www.finance.si\/249910?src=pj150609<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

V krizi banke odtegujejo kredite podjetjem, ki ga najbolj potrebujejo, dajejo pa podjetjem, ki najla\u017eje premagujejo krizo in s tem povzro\u010dajo \u0161e ve\u010djo neenakost.<\/p>\n\n\n\n

[7]<\/a> Vrhunski \u0161port je v sr\u017ei ekonomsko podjetje, ki deluje po principih maksimiranja rezultatov. Zloraba po\u017eivil v \u0161portu je enaka protekcionizmu, poneverjanju in popravljanja poslovnih knjig, zlorabi borznih informacij itn. Zato tudi v \u0161portu v kapitalizmu ne bo nikoli konec zlorab.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[8]<\/a> \u010clanstvo v parlamentarnih odborih Dr\u017eavnega zbora je pogosto povezano z lokalnimi interesi, ki jih poslanci zagovarjajo.<\/p>\n\n\n\n

[9]<\/a> Milton Friedman je vse do svoje smrti vztrajal pri svojih nazorih, \u010deprav je v sedanji krizi mno\u017eica ekonomistov potihem zapustila neoliberalisti\u010dne okope.<\/p>\n\n\n\n

[10]<\/a> Naomi Klein, The Shock doctrine: The rise of Disaster Capitalism, 2007. V knjigi je opisana skrajna zloraba, ki se razlikuje od tega kako se je javnosti prikazovalo in kako se je v resnici ravnalo.<\/p>\n\n\n\n

[11]<\/a> Po podatkih UMAR so v Sloveniji realne pla\u010de padale, zato se je vse ve\u010d delavcev kopi\u010dilo v kategoriji s pod povpre\u010dnimi pla\u010dami. \u00bbMedtem ko je imelo leta 2005 nizke pla\u010de 12,7 odstotka zaposlenih, se je ta dele\u017e v samo dveh letih zvi\u0161al na skoraj 16 odstotkov.\u00ab http:\/\/slowwwenia.enaa.com\/prikaziCL.asp?ClID=37945<\/a> <\/p>\n\n\n\n

[12]<\/a> Do leta 1970 so realne pla\u010de v ZDA rasle vzporedno s produktivnostjo, po tem letu pa so realno celo rahlo upadle, medtem ko se je stopnja rasti produktivnosti z informacijsko revolucijo celo pospe\u0161ila. Richard Wolff, Department of Economics at the University of Massachusetts.<\/p>\n\n\n\n

[13]<\/a> Zato je razprava z neoliberalisti brezplodna in se omejuje na na\u0161tevanje parcialnih ‘dose\u017ekov’ sodobnega kapitalizma. Po tem vzorcu poteka tudi sedanja razprava s slovenskimi neoliberalisti, ti. ‘mcdonalds ekonomisti’. Matja\u017e Gams, Finance, www.finance.si\/251771?src=pj060709<\/a>. <\/p>\n\n\n\n

[14]<\/a> Naomi Klein, ibid.<\/p>\n\n\n\n

[15]<\/a> Glede na sedanje globalne ukrepe je realna tudi nevarnost stagflacije, ki je ena dodatnih nevarnosti za delavski standard.<\/p>\n\n\n\n

[16]<\/a> To se je posku\u0161alo dose\u010di sprva s ti. ‘lustracijo’, ki naj bi pomenila popolno politi\u010dno in ekonomsko uni\u010denje stare elite.<\/p>\n\n\n\n

[17]<\/a> Tak primer je najve\u010dja posami\u010dna kriza po letu 1930, argentinska kriza 2001-02, ki je primer dr\u017eavnega nasilja, s katerim je dr\u017eava nacionalizirala var\u010devanje.<\/p>\n\n\n\n

[18]<\/a> Richard Wolff: \u00bbCapitalism always goes wild.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

[19]<\/a> Tesna odvisnost od centrov gospodarske mo\u010di v tujini, enostranski gospodarski razvoj in slabo diferencirana zunanja trgovina, so najve\u010dja te\u017eava slovenske dru\u017ebe v sedanji krizi.<\/p>\n\n\n\n

[20]<\/a> Washingtonski konsenz je bil prvenstveno ideologija, ki se je prenesla na mednarodno podro\u010dje. Najve\u010dja eksponenta sta bila brettonwoodska organizma IMF in WB.<\/p>\n\n\n\n

[21]<\/a> Dnevnik, 27.06.2009. www.dnevnik.si\/tiskane_izdaje\/objektiv\/1042277318<\/a>   <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Ban\u010dnem vestniku \u0161t. 10, oktobra leta 2009, je objavljena analiza pod naslovom Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1052,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-1714","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-business"],"yoast_head":"\nKonfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-11T06:52:16+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-05-15T17:45:06+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1500\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1061\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"24 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma\",\"datePublished\":\"2025-05-11T06:52:16+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-15T17:45:06+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/\"},\"wordCount\":4629,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/05\\\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg\",\"articleSection\":[\"Mednarodno gospodarstvo\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/\",\"name\":\"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/05\\\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-11T06:52:16+00:00\",\"dateModified\":\"2025-05-15T17:45:06+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"description\":\"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/05\\\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/05\\\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg\",\"width\":1500,\"height\":1061},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/11\\\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-11T06:52:16+00:00","article_modified_time":"2025-05-15T17:45:06+00:00","og_image":[{"width":1500,"height":1061,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"24 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma","datePublished":"2025-05-11T06:52:16+00:00","dateModified":"2025-05-15T17:45:06+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/"},"wordCount":4629,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg","articleSection":["Mednarodno gospodarstvo"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/","name":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg","datePublished":"2025-05-11T06:52:16+00:00","dateModified":"2025-05-15T17:45:06+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"description":"Neoliberal era of capitalism began as ideology and four decades ago became the world policy. The era finished in economic crisis.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg","width":1500,"height":1061},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/11\/konfliktnost-kot-genericna-lastnost-kapitalizma\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Konfliktnost kot generi\u010dna lastnost kapitalizma"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg",1500,1061,false],"thumbnail":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-300x212.jpg",300,212,true],"medium_large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-768x543.jpg",640,453,true],"large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-1024x724.jpg",640,453,true],"1536x1536":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg",1500,1061,false],"2048x2048":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_.jpg",1500,1061,false],"morenews-featured":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-1024x724.jpg",1024,724,true],"morenews-large":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-825x575.jpg",825,575,true],"morenews-medium":["https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/symbol-money-business-cash-currency-dollar-779895-pxhere.com_-590x410.jpg",590,410,true]},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da"]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/world\/business\/\" rel=\"category tag\">Mednarodno gospodarstvo<\/a>","tag_info":"Mednarodno gospodarstvo","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1714","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1714"}],"version-history":[{"count":44,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1714\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1820,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1714\/revisions\/1820"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1052"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1714"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1714"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1714"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}