{"id":16,"date":"2025-05-07T06:49:34","date_gmt":"2025-05-07T06:49:34","guid":{"rendered":"https:\/\/markosj.net\/?p=16"},"modified":"2025-08-15T07:07:41","modified_gmt":"2025-08-15T09:07:41","slug":"cez-morje-v-pozabo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/","title":{"rendered":"\u010cEZ MORJE V POZABO"},"content":{"rendered":"\n

 Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike.<\/mark><\/p>\n\n\n\n

Pri\u010dujo\u010da knjiga je zgodovina slovenskega izseljevanja v Argentino od za\u010detka v 19. stoletju. Je politolo\u0161ka, sociolo\u0161ka in ekonomska analiza slovenskega izseljevanja v Argentino. Opozarja na vzroke emigracije iz slovenskih de\u017eel in nekdanjih dr\u017eav ter opisuje polo\u017eaj slovenske emigracije v Argentini v moderni dobi. Opisuje emigracijo kot most med narodi in i\u0161\u010de pozitivne in negativne u\u010dinke izseljevanja.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Uvod<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Pri\u010dujo\u010de delo je poskus opisati osnovne procese slovenskega izseljevanja v Argentino. Znanemu posku\u0161am dodati manj znano, delno iz osebnih izku\u0161enj, delno iz pripovedovanj, delno iz dostopne bibliografije in dokumentacije, zato da bi bolje pojasnil, kak\u0161no \u017eivljenje je izseljence pri\u010dakalo v izseljenstvu. Tekst naj bi bil tudi prispevek k bolj\u0161em razumevanju procesa asimilacije. Nikakor pa ne nameravam na naslednjih straneh podajati popolne zgodovine slovenskega izseljenstva v Argentini. Prav takoni moj namen zgodovine izseljevanja v Argentino ponovno razlagati, \u010deprav bi se bilo o nekaterih “resnicah” treba po\u0161teno zamisliti. Bo pa bralec odkril razlage, ki niso v skladu z dozdaj\u0161njimi “resnicami”. Tam, kjer je bilo mogo\u010de, sem navedel izvor podatkov. Vsepovsod to ni bilo potrebno, ponekod so izvori \u017eeleli ostati anonimni. Marsikaj je zapisano tudi po osebnih izku\u0161njah, predvsem dogajanja v veleposlani\u0161tvu SFR Jugoslavije med 1989-1991. Slovenski bralec ima prilo\u017enost prvikrat natan\u010dneje spoznati, kako je vrenje v Jugoslaviji med 1989-1991 odmevalo znotraj po navadi tako hermeti\u010dne institucije, kakor je lahko veleposlani\u0161tvo.<\/p>\n\n\n\n

V povojni Jugoslaviji smo poslu\u0161ali samo uradno zgodovino. Nekatera dejstva najve\u010djemu delu javnosti niso bila znana, posebno po vojni rojeni generaciji. Uradno se o tej zgodovini ni govorilo. \u010ce pa smo bili naklju\u010dno v bli\u017eini tistih, ki so o nekaterih stvareh govorili \u0161epetaje, zaradi svoje mladosti zgodovinskih dejstev nismo razumeli. Tisto, kar uradni interpretaciji ni bilo v\u0161e\u010d, je zamol\u010dala. Dogmatsko stali\u0161\u010de je neredko brisalo tudi obraze s fotografij, kot da bi se lahko tako spremenila zgodovina. Toda zgodovine ni mogo\u010de spremeniti, mogo\u010de jo je le (ne-)namerno zamol\u010dati, (ne-)namerno pozabiti ali (ne-)namerno popa\u010diti. <\/p>\n\n\n\n

Zato v pri\u010dujo\u010dem tekstu ne nameravam ponovno navajati zgodovinskih dejstev, temve\u010d bom sistematiziral dozdaj\u0161nje ugotovitve in dodal nova pri\u010devanja. \u010ce nekje opisujem dogajanja preve\u010d subjektivno, naj mi bralec ne zameri, ni namerno, verjetno e ni preteklo dovolj \u010dasa, da bi lahko z zgodovinske oddaljenosti`gledal na dogajanja, katerih del sem bil tudi sam. <\/p>\n\n\n\n

Slovenska preteklost \u0161e zdale\u010d ni zaokro\u017eena. Nekateri glasno branijo”uradna stali\u0161\u010da” in ne sprejemajo prav nobenih ugovorov. Drugi “a pri\u00f3ri” in z vso vnemo napadajo “uradno zgodovino” in posku\u0161ajo nestrpno vsiliti svojo interpretacijo. Tretji spet \u017eelijo, kot v gr\u0161kih \u010dasih, ko so \u017ertvovali prina\u0161alce slabih vesti, z diskreditiranjem “glasnika” diskreditirati tudi dejstva. Nekateri se obra\u010dajo po srcu, drugi po razumu in \u0161e kako druga\u010de. Ve\u010dino dejstev je mogo\u010de preveriti. Vendar pa dokazanih dejstev ni mogo\u010de spreminjati, na da bi popa\u010dili zgodovino. Kjer koli je za to obstajala mo\u017enost, sem se posku\u0161al izogniti sku\u0161njavi, ki lahkotno sprejema interpretacijo kot dejstvo. Kljub temu je v zgodovini “resnica” veljala tako dolgo, dokler je ni ovrgla druga “resnica”.<\/p>\n\n\n\n

V pri\u010dujo\u010di knjigi ni ni\u010d izmi\u0161ljenega, polep\u0161anega, podana so dejstva in interpretacije, tuje v narekovajih, moje brez narekovajev. Marsikateri bralec bo verjetno na osnovi svojega znanja in pri\u010dujo\u010dega teksta pri\u0161el do spoznanja, ki se razlikuje od mojega. V tem ni ni\u010d napa\u010dnega. Nekateri se bodo z menoj strinjali, drugi spet ne, nekateri se bodo jezili, drugi zgra\u017eali, tretji mi bodo prikimavali. Vsem pa\u010d nisem mogel ugoditi, tega niti nisem posku\u0161al. Vsekakor pa bo do “najglobljih” spoznanj pri\u0161el tisti bralec, ki bodejstva s pri\u010dujo\u010dih strani posku\u0161al osvetliti tudi iz drugih virov in pri\u010devanj. Zato ni odve\u010d kriti\u010dno pose\u010di po \u0161e tako “diskreditiranem” izvoru, najsi za njim stoji kakr\u0161en koli osebni ali skupinski interes. Kajti \u0161e precej pozabljene ali napol pozabljene dokumentacije in pri\u010devanj obstaja, ki bi jih bilo treba sintetizirati in predati javnosti. <\/p>\n\n\n\n

Obstajata dve vrsti oseb. Tiste, ki ustvarjajo zgodovino, in tiste, ki jo razlagajo. Prvim vsekakor ne gre zameriti nekriti\u010dnosti, drugim pa \u0161 ekako. Vsaka oseba je v nekih okoli\u0161\u010dinah ustvarjalec zgodovine, v drugih pa le razlagalec. Tudi avtor pri\u010dujo\u010dih vrstic je v temah, ki jih podaja, na eni strani udele\u017eenec, na drugi razlagalec. Kot mnogi drugi sem do\u017eivljal tista najburnej\u0161a leta med 1987 in 1991, ko se je kovala nova politi\u010dna struktura Jugoslavije, v Argentini pa so se kresala in zrcalila stali\u0161\u010da izseljencev, v\u010dasih tudi v mo\u010dno popa\u010deni obliki. Iz svojih izku\u0161enj opisujem zadnja leta jugoslovanskega veleposlani\u0161tva in odnos do izseljencev. Dogodke iz starej\u0161ih obdobij posku\u0161am kar najbolj verno prenesti iz pripovedovanja tistih, ki so jih \u017eiveli, ustvarjali, in iz dosegljive dokumentacije. Vendar pa so mnogi pomembni dogodki iz zgodovine priseljevanja v Argentino pozabljeni. Delno zaradi objektivnih razlogov, delno zaradi malomarnosti. <\/p>\n\n\n\n

Velik del pozabe je posledica nevednosti. Marsikateri izseljenec je spomine zadr\u017eal zase, dokumentacijo zavrgel ali pa se odlo\u010dil, da je ne da v javnost. Nekateri so tudi \u017ee zbrali pomemben material, toda \u0161e vedno premi\u0161ljujejo, ali bi ga objavili. Zgodilo se je celo, da so v nekaterih krogih ljubosumno varovali dokumentacijo zase. Tako nisem mogel priti v nekatere knji\u017enice. V Triglavu je namre\u010d “zmanjkalo” veliko knjig, kot je trdil predsednik dru\u0161tva, in to naj bi bil razlog za prepoved dostopa do knji\u017enice, kot da bi skrivala najgloblje skrivnosti. Pa vendarle, v njej so, po vsej verjetnosti, samo knjige in \u010dasopisi, povezani z zgodovino izseljenstva. Vsekakor je taka kratkovidnost zelo \u0161kodljiva. Toda bralcu bo, ko bo prebral pri\u010dujo\u010do knjigo, postalo jasno, da je tak\u0161no obna\u0161anje pravzaprav globoko v sr\u017ei odnosov in rezultatov slovenskega izseljevanja v Argentino. Vendar je zdaj skrajni \u010das, da \u0161e preostala dokumentacija, ki se skriva kdo ve kje po omarah in podstre\u0161jih, pride v javnost. \u017delim opozoriti, da je marsikaj za vedno izgubljeno. V Sloveniji pa so odgovorni organi storili premalo, da bi za\u0161\u010ditili dokumentacijo in spomine pred izgubo. <\/p>\n\n\n\n

Za odstiranje zgodovinskih resnic je treba objaviti tudi najbolj neprijetna dejstva in dokumente. Mnogi \u0161e vedno be\u017eijo od resnice. Zlasti sem to ob\u010dutil v stikih s povojnimi “politi\u010dnimi” izseljenci. Zato je pri\u010dujo\u010de delo bolj poskus dodati mozaiku kamen\u010dek, ki ga bodo drugi nadgrajevali. Upajmo le, da ne bo prepozno, kajti s smrtjo vsakega izseljenca ali z vsakim ovr\u017eenim zapisnikom, seznamom, pismom, \u010dasopisom, biltenom ipd. gre v pozabo tudi del\u010dek zgodovine. <\/p>\n\n\n\n

Kot v vsaki dru\u017ebi tudi v argentinski obstajajo tabuji, polresnice in povr\u0161nosti v interpretaciji kolonizacije te ogromne de\u017eele, ki je vedno bila ogromna, vedno \u017eeljna nove zemlje in veli\u010dine, vendar pa, razen ozemeljske veli\u010dine, kaj ve\u010d ni mogla dati. <\/p>\n\n\n\n

V centru razprave bo slovenski izseljenec, okolje dogajanja pa predvsem Argentina. Posku\u0161am ugotoviti, kak\u0161no je okolje, iz katerega je emigriral Slovenec, in kak\u0161no je okolje, v katerega je imigriral, kjer je \u017eivel, delal, se vklju\u010deval in socializiral, “argentiniziral”, “pojugoslovanil” ali upiral asimilaciji, predvsem pa \u0161e na smrtni postelji upal, da se bo vrnil v domovino. <\/p>\n\n\n\n

Zanima nas, kak\u0161na naj bi bila vloga priseljenca v novi dru\u017ebi in ali je njegova naloga ohraniti nacionalno pripadnost ali se utopiti v novi sredini. To vpra\u0161anje pridobiva pomen, posebno zato, ker je poslednji buren in neenakomeren, predvsem gospodarski razvoj v svetu leta 1918 (\u010deprav to leto postane tudi lo\u010dnica, ki odpira nova vpra\u0161anja in spore med ju\u017enoslovanskimi narodi – takrat se za\u010denjajo novi problemi – zlasti pa razvoj informacijskega sistema ter komunikacij v novej\u0161em \u010dasu), deloval kot pomemben katalizator gibanja prebivalstva. <\/p>\n\n\n\n

Zanima nas tudi zato, ker Slovenija ni brez podobnih te\u017eav in mnogi tudi ne ukrepajo vedno najbolj premi\u0161ljeno, ko je treba odlo\u010dati o usodi priseljencev. Gibanje prebivalstva med dr\u017eavami in kontinenti zajema milijone, ki jih ni mogo\u010de z ni\u010dimer zaustaviti, \u0161e najmanj pa s ksenofobijo ali administrativnimi ovirami. Toda mogo\u010de jih je usmerjati. Ksenofobija, nacionalizem, \u0161ovinizem, rasizem, ki tlijo tudi v slovenski dru\u017ebi, nasprotujejo dolgoro\u010dni strategiji nacionalnega razvoja. Posebno zaskrbljujo\u010da je reakcija mlaj\u0161e generacije, ki se vklju\u010duje v te “ve\u010dne razprave o domobrancih in partizanih”, v katerih prevladujejo \u010dustvena opredeljevanja in pre\u0161ibko zgodovinsko znanje. Tudi zato posku\u0161am klju\u010dne to\u010dke pojasniti z opombami. Zato je toliko opomb pod \u010drto. <\/p>\n\n\n\n

Upam, da bo knjiga prispevala k temu, da se bolj posvetimo preteklosti in okrepimo svoje argumente, ki so vse preve\u010dkrat pre\u0161ibki. Zlasti danes, ko postaja internet oblika neposredne demokracije, ko lahko vsakdo javno objavi svoje mi\u0161ljenje, je globlje znanje mo\u010dno potrebno. <\/p>\n\n\n\n

Verjetno ni zmotna trditev, da je zadnjih petdeset let obdobje najve\u010djih preseljevanj v zgodovini \u010dlove\u0161tva, ve\u010dje od pohodov D\u017eingiskana, Aleksandra Makedonskega, preseljevanja narodov v starem veku alikolonializma in su\u017eenjstva. Ne samo po \u0161tevilu migrantov, ki naj bi obseglo milijardo du\u0161, temve\u010d tudi po \u0161tevilu narodov in razlogov, ki so jih in jih bodo migracije \u0161e zajele. Politi\u010dne meje dr\u017eav, zvez, federacij, konfederacij, republik, pokrajin ali provinc se v glavnem ne spreminjajo kar \u010dez no\u010d, se pa spreminjajo etni\u010dne meje, saj tudi te niso ve\u010dne. <\/p>\n\n\n\n

\u010ce presko\u010dimo etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje Primorske med fa\u0161izmom in tudi \u0161e danes, nato (na\u010drtno?) ekspanzijo Albancev na Kosovu po drugi svetovni vojni, etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje v Ruandi ali najnovej\u0161e na Balkanu, je na dlani, da je Evropa in z njo Slovenija rasno in etni\u010dno me\u0161ana kot nikoli v preteklosti. Posledice vojn so vidne predvsem v nasilnih selitvah in so takoj opazne. V miru so selitve za dalj \u010dasa \u0161e bolj mno\u017ei\u010dne, toda vzbujajo manj pozornosti javnosti, na \u017ealost prepogosto tudi odgovornih dr\u017eavnih ali mednarodnih institucij. <\/p>\n\n\n\n

Namen vojne je predvsem popravljati politi\u010dne meje. Npr. tur\u0161ka hegemonija kljub 500-letni politi\u010dni nadvladi ni uni\u010dila bolgarske kulture, jezika in pravoslavne vere, \u0161e ve\u010d, tega ni niti posku\u0161ala. Invazija habsbur\u0161ke monarhije na slovenski prostor je sicer posku\u0161ala ponem\u010diti slovenstvo, vendar je le zavrla njegov razvoj, ni ga pa uni\u010dila. Pomenila je torej predvsem politi\u010dno in ekonomsko hegemonijo, ki se je odra\u017eala posredno v kulturni hegemoniji. Zato imamo, kadar govorimo o preporodu, v mislih ne samo kulturno prebujanje, temve\u010d politi\u010dno in ekonomsko, torej nacionalno. Vedno sicer ni tako, prihaja tudi do zlivanja kultur ali pa popolnega preplavljanja tujega elementa. Kaj je drugega izumiranje jezikov, na kar v zadnjem \u010dasu strokovnjaki mo\u010dno opozarjajo, kakor izumiranje ali spreminjanje kulture! Toda ti procesi so dolgoro\u010dni, trajajo po nekaj generacij, zato se pojavlja vpra\u0161anje, zakaj se \u010dezmorska emigracija po navadi \u017ee v prvi generaciji za\u010dne asimilirati. <\/p>\n\n\n\n

V pri\u010dujo\u010di \u0161tudiji bom posku\u0161al pokazati, da je asimilacija predvsem plod objektivnih dru\u017ebenih razmer in da je tudi izjemna individualna po\u017ertvovalnost ne more zaustaviti, kve\u010djemu zavreti in prelo\u017eiti v poznej\u0161i \u010das ali na poznej\u0161o generacijo. <\/p>\n\n\n\n

Vendar pa bom posku\u0161al pokazati, da je tudi asimiliran emigrant koristen za dru\u017ebo svojih prednikov, toda le toliko, kolikor ta dru\u017eba spozna, dojame in za\u010duti potrebo po institucionalizaciji odnosov. Poskusil bom pokazati, da je proces obojestranski in da so rezultati ugodni le z aktivno udele\u017ebo obeh strani, in dokazati, da je v procesu asimilacije ali upiranja asimilaciji usoda slovenskega imigranta v Argentini podobna usodi drugih etni\u010dnih skupin. Pri tem pa naj imajo bralci, ki berejo o usodi slovenskega prebivalstva v Argentini, nenehno v mislih usodo pripadnikov drugih narodov v Sloveniji. <\/p>\n\n\n\n

\u010ce bo pri\u010dujo\u010da knjiga prispevalak omilitvi ksenofobije ali nekriti\u010dnega nacionalizma le pri enem bralcu, bo dosegla svoj cilj. <\/p>\n\n\n\n

Pri\u010dujo\u010do \u0161tudijo sem razdelil na tri dele. V prvem, zgodovinskem,obravnavam razmere v emigracijski sredini, v na\u0161em primeru ju\u017enoslovanskega prostora, s posebnim poudarkom na Sloveniji. <\/p>\n\n\n\n

Sledi opis razmer v imigracijski sredini. Nato pa posku\u0161am opisati, kako so si izseljenciv Argentini uredili svoje dru\u0161tveno \u017eivljenje. <\/p>\n\n\n\n

V drugem delu govorim o politi\u010dni kulturi, zlasti o politi\u010dni in ideolo\u0161ki komponenti kot temeljih, okoli katerih se je razvilo delovanje slovenskih dru\u0161tev v Argentini, predvojnih in povojnih. Zavedam se, da v tem delu knjiga izgublja svojo metodolo\u0161ko nit in prehaja v subjektivne vode. Nekateri deli bi vsekakor bolj spadali v spomine kot pa v pri\u010dujo\u010do knjigo oslovenskih izseljencih v Argentini. Toda \u010de bi izlo\u010dil dogajanja v zadnjih desetih letih, bi bil bralec verjetno prikraj\u0161an za najatraktivnej\u0161i del. Poleg tega pa bosta strokovnjak in povpre\u010dni bralec tukaj odkrila dogodke in procese, ki niso znani \u0161ir\u0161i javnosti in ki so \u0161e pred dobrimi desetimi leti bili tabu v jugoslovanski dru\u017ebi. Se pa zavedam, da bo treba pozneje, ko bo preteklo ve\u010d \u010dasa, ta pri\u010devanja obdelati z distance. <\/p>\n\n\n\n

V tretjem delu sledi opis socializacijskih in asimilacijskih procesov vargentinski dru\u017ebi in poskus, da bi dojeli kon\u010dno usodo slovenskega priseljenca. Kot je bralec opazil, sem se odlo\u010dil za zgodovinsko-politolo\u0161ko-sociolo\u0161ki pristop. <\/p>\n\n\n\n

Upam, da bo bralec na\u0161el na naslednjih straneh vsaj del odgovorov na vpra\u0161anja, ki si jih je dolgo zastavljal. Zagotavljam pa, da se ne bo dolgo\u010dasil. Upam \u0161e, da bo pri\u010dujo\u010de delo prispevalo k bolj\u0161emu razumevanju migracijskih procesov v delu Evrope, ki ji Slovenija pripada. <\/p>\n\n\n\n

Buenos Aires, oktobra 2002.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

KAZALO<\/p>\n\n\n\n

VSEBINA……………………………………………………………………………………… 9 UVOD…………………………………………………………………………………………. 13 <\/p>\n\n\n\n

PRVI DEL POT V EMIGRACIJO<\/strong> ……………………………………………….. 21 <\/p>\n\n\n\n

1. POGLAVJE Ju\u017ena Evropa v obdobju kolonialnega osvajanja in imperializma<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Politi\u010dni razvoj Ju\u017ene Evrope in Slovenije ………………………………….. 23 <\/p>\n\n\n\n

b. Mednacionalni odnosi na prostoru ju\u017enih Slovanov …………………….. 26 <\/p>\n\n\n\n

c. Demografske zna\u010dilnosti ju\u017ene Evrope ……………………………………….. 29 <\/p>\n\n\n\n

2. POGLAVJE Imigracija in kolonizacija Argentine<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Politi\u010dni razvoj Latinske Amerike v XIX. in XX. stoletju …………….. 31 <\/p>\n\n\n\n

b. Za\u010detki imigracije in kolonizacija Argentine ………………………………. 32<\/p>\n\n\n\n

c. Argentinska dru\u017eba med drugo svetovno vojno in po njej …………… 50 <\/p>\n\n\n\n

d. Cilji in obdobja argentinske migracijske politike ……………………….. 57 <\/p>\n\n\n\n

e. Migracijski vzorci ………………………………………………………………….. 61 <\/p>\n\n\n\n

f. Demografski podatki ………………………………………………………………. 63 <\/p>\n\n\n\n

g. Rezultati argentinske migracijske politike …………………………………. 83 <\/p>\n\n\n\n

3. POGLAVJE Priseljevanje Slovencev v Argentino<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Prvi Slovenci v Argentini ………………………………………………………… 85 <\/p>\n\n\n\n

b. Mno\u017ei\u010dno slovensko priseljevanje ……………………………………………. 95 <\/p>\n\n\n\n

c. Za\u010detki organiziranja Slovencev v Argentini ……………………………. 108 <\/p>\n\n\n\n

4. POGLAVJE Dru\u017ebeno \u017eivljenje “starih” slovenskih izseljencev<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Odnos do jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja ……………… 115 <\/p>\n\n\n\n

b. “Hladna vojna” na argentinskih tleh …………………………………………. 122 <\/p>\n\n\n\n

c. Dru\u0161tva kot osnovna oblika delovanja izseljencev ……………………… 128 <\/p>\n\n\n\n

d. Pomembnej\u0161a dru\u0161tva predvojne emigracije ……………………………… 133 <\/p>\n\n\n\n

e. Kulturna dejavnost v dru\u0161tvih …………………………………………………. 157 <\/p>\n\n\n\n

5. POGLAVJE Priseljevanje v Argentino po drugi svetovni vojni<\/strong><\/p>\n\n\n\n

a. Razlogi za priseljevanje v Argentino po drugi svetovni vojni ……… 163<\/p>\n\n\n\n

b. Povojna slovenska emigracija v Argentini ………………………………… 169 <\/p>\n\n\n\n

c. Organiziranje slovenske povojne emigracije v Argentini …………….. 174 <\/p>\n\n\n\n

d. Dru\u017ebena dejavnost povojnih slovenskih izseljencev …………………. 179   <\/p>\n\n\n\n

DRUGI DEL   POLITI\u010cNA REALNOST KOT MOTOR SODELOVANJA IN SPOROV<\/strong>… 189   <\/p>\n\n\n\n

6. POGLAVJE   Politi\u010dna kultura med “starimi” slovenskimi imigranti<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Prepletenost politi\u010dnih usod …………………………………………………….. 191 <\/p>\n\n\n\n

b. Nova politi\u010dna zavezni\u0161tva med “starimi” izseljenci po drugi svetovni vojni … 195 <\/p>\n\n\n\n

c. Politi\u010dna zavest kot gibalo odnosov med “starimi” izseljenci ………. 198 <\/p>\n\n\n\n

7. POGLAVJE Politi\u010dna kultura med “novimi” slovenskimi imigranti<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

a. Politika in ideologija med povojno slovensko imigracijo …………….. 205<\/p>\n\n\n\n

b. Ideolo\u0161ka in politi\u010dna vloga slovenske cerkve v Argentini ………….. 215<\/p>\n\n\n\n

c. Protikomunizem med povojno imigracijo………………………………….. 221 <\/p>\n\n\n\n

d. Odnosi med predvojno in povojno slovensko emigracijo …………….. 231   <\/p>\n\n\n\n

8. POGLAVJE   Boj za samostojno Slovenijo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

a. Nova politi\u010dna realnost in izseljenci ………………………………………… 235 <\/p>\n\n\n\n

b. Zbeganost med predvojnimi Slovenci ………………………………………. 239<\/p>\n\n\n\n

c. Argentinska vloga v vojni na Hrva\u0161kem in Bosni in Hercegovini… 242  <\/p>\n\n\n\n

9. POGLAVJE   Jugoslovanska in slovenska diplomacija v Argentini<\/strong><\/p>\n\n\n\n

a. Vloga jugoslovanskega diplomatskega predstavni\u0161tva ……………….. 245 <\/p>\n\n\n\n

b. Konzularno delo …………………………………………………………………….. 258<\/p>\n\n\n\n

c. Zapostavljanje slovenskih interesov………………………………………….. 260 <\/p>\n\n\n\n

d. Diplomatsko predstavni\u0161tvo samostojne Slovenije ……………………… 265  <\/p>\n\n\n\n

TRETJI DEL   ASIMILACIJA<\/strong> ………………………………………………….. 273   <\/p>\n\n\n\n

10. POGLAVJE   Oblikovanje argentinskega nacionalnega zna\u010daja, asimilacija in slovenska imigracija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

a. Oblikovanje argentinskega naroda in imigracija ………………………… 275 <\/p>\n\n\n\n

b. Pospe\u0161evalni asimilacijski procesi …………………………………………….. 282 <\/p>\n\n\n\n

c. Zaviranje asimilacije ………………………………………………………………. 296 <\/p>\n\n\n\n

d. Slovenci kot del asimilacijskih procesov…………………………………….. 307   <\/p>\n\n\n\n

11. POGLAVJE   Preteklost in prihodnost<\/strong> Rezultati asimilacijske politike.. 323  <\/p>\n\n\n\n

ZA ZAKLJU\u010cEK<\/strong> …………………………………………………………………….. 335   <\/p>\n\n\n\n

PRILOGA 1, Dru\u0161tva slovenskih predvojnih izseljencev v Argentini in Urugvaju…………………………………………………………………………………….. 345 <\/p>\n\n\n\n

PRILOGA <\/p>\n\n\n\n

2, Dru\u0161tva in organizacije povojnih slovenskih izseljencev v Argentini ..347<\/p>\n\n\n\n

PRILOGA 3, Tisk med predvojno generacijo slovenskih izseljencev v Argentini ..349 <\/p>\n\n\n\n

PRILOGA 4, Tisk med povojno generacijo slovenskih izseljencev v Argentini ..353 <\/p>\n\n\n\n

VIRI ………………………………………………………………………………………… 355 <\/p>\n\n\n\n

FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI … …………………………………………. 359<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

 Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike. Pri\u010dujo\u010da knjiga je zgodovina slovenskega izseljevanja v Argentino od za\u010detka v 19.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-16","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-sports"],"yoast_head":"\n\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\" \/>\n<meta property=\"article:author\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2025-05-07T06:49:34+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-08-15T09:07:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1186\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"785\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marko Sjeklo\u010da\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"11 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"headline\":\"\u010cEZ MORJE V POZABO\",\"datePublished\":\"2025-05-07T06:49:34+00:00\",\"dateModified\":\"2025-08-15T09:07:41+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/\"},\"wordCount\":2710,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Platnice2-1024x678.jpg\",\"articleSection\":[\"Emigracija\"],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/\",\"name\":\"\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Platnice2-1024x678.jpg\",\"datePublished\":\"2025-05-07T06:49:34+00:00\",\"dateModified\":\"2025-08-15T09:07:41+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Platnice2.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/05\\\/Platnice2.jpg\",\"width\":1186,\"height\":785},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/2025\\\/05\\\/07\\\/cez-morje-v-pozabo\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"\u010cEZ MORJE V POZABO\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b\",\"name\":\"Marko Sjeklo\u010da\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marko Sjeklo\u010da\"},\"description\":\"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.\",\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/markosj.net\",\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/marko.sjekloca.338\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/markosj.net\\\/index.php\\\/author\\\/admin_jcld28d0\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","og_description":"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.","og_url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/","og_site_name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","article_author":"https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338","article_published_time":"2025-05-07T06:49:34+00:00","article_modified_time":"2025-08-15T09:07:41+00:00","og_image":[{"width":1186,"height":785,"url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marko Sjeklo\u010da","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Marko Sjeklo\u010da","Estimated reading time":"11 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/"},"author":{"name":"Marko Sjeklo\u010da","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"headline":"\u010cEZ MORJE V POZABO","datePublished":"2025-05-07T06:49:34+00:00","dateModified":"2025-08-15T09:07:41+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/"},"wordCount":2710,"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2-1024x678.jpg","articleSection":["Emigracija"],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/","url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/","name":"\u010cEZ MORJE V POZABO - Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","isPartOf":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2-1024x678.jpg","datePublished":"2025-05-07T06:49:34+00:00","dateModified":"2025-08-15T09:07:41+00:00","author":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, slovenska emigracija v Argentini. Pozitivne in negativne strani emigracije Slovencev v Argentino.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#primaryimage","url":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2.jpg","contentUrl":"https:\/\/markosj.net\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/Platnice2.jpg","width":1186,"height":785},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/2025\/05\/07\/cez-morje-v-pozabo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/markosj.net\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"\u010cEZ MORJE V POZABO"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/markosj.net\/#website","url":"https:\/\/markosj.net\/","name":"Marko Sjeklo\u010da - spletna stran","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/markosj.net\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/markosj.net\/#\/schema\/person\/a5dec6616056de4d0558f53801e3200b","name":"Marko Sjeklo\u010da","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/006a34be3b8f9d4205073c6c293998ade5e4d228116afe75b10d552bd4fd5505?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marko Sjeklo\u010da"},"description":"Marko Sjeklo\u010da, diplomirani politolog mednarodne usmeritve ter strokovnjak za mednarodno trgovino in razvoj ter de\u017eele tretjega sveta. Rojen Celjan, nekdanji atlet v celjskem Kladivarju in beograjski Crveni zvezdi, diplomiral leta 1979 na tedanji Fakulteti za politi\u010dne vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, v Beogradu kon\u010dal podiplomski \u0161tudij iz mednarodne ekonomije. Kod karierni diplomat je nato slu\u017eboval v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, razpad Jugoslavije pa do\u010dakal v jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu v Buenos Airesu. Nato je bil dopisnik iz Latinske Amerike za ve\u010d \u010dasopisov in revij iz Slovenije, Italije in \u010crne gore. Izku\u0161nje iz dolgoletnega bivanja v Argentini so pripomogle k nastanku prve integralne \u0161tudije o izseljevanju Slovencev v Argentino v slovenskem prostoru, z naslovom \u010cez morje v pozabo. Knjiga je politolo\u0161ko, sociolo\u0161ko, ekonomska \u0161tudija zapletenih procesov emigracije. Poleg predstavitve knjige, pri\u010dujo\u010da stranica vsebuje izbor pomembnej\u0161ih analiz, \u010dlankov in komentarjev, ki so nastajali od 90. let preteklega stoletja naprej, o tematiki emigracije, mednarodne ekonomije in financ ter aktualnih dogajanj v Sloveniji, na Balkanu in \u0161ir\u0161e.","sameAs":["https:\/\/markosj.net","https:\/\/www.facebook.com\/marko.sjekloca.338"],"url":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/author\/admin_jcld28d0\/"}]}},"featured_image_urls":{"full":"","thumbnail":"","medium":"","medium_large":"","large":"","1536x1536":"","2048x2048":"","morenews-featured":"","morenews-large":"","morenews-medium":""},"author_info":{"info":["Marko Sjeklo\u010da \n "]},"category_info":"<a href=\"https:\/\/markosj.net\/index.php\/category\/sports\/\" rel=\"category tag\">Emigracija<\/a>","tag_info":"Emigracija","comment_count":"1","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2697,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16\/revisions\/2697"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/markosj.net\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}