<\/a>zato, ker se je na to navezal \u0161e sistem prekarnosti. V Sloveniji je 40% ljudi zaposlenih na prekarni osnovi. Prekarni, \u010de niso \u017ee danes revni, bodo zagotovo revni, ko se upokojijo. Kajti prekarnost pomeni, v \u017eargonu, slabo pla\u010danega delavca, razliko od novo ustvarjene vrednosti tega delavca pa pobere delodajalec. To tudi pomeni, da si nekateri prekarni delavci pokojninske dobe ne pla\u010dujejo, ali pa minimalno. Pokojnina, ki jo bodo dobili prekarni delavci torej ne bo zadostovala za drugega kot za popla\u010dilo nekaj polo\u017enic.<\/p>\n\n\n\nMedtem ko nekateri govorijo, da je prekarnost znak feksibilnosti, pa mi trdimo, da je znak rev\u0161\u010dine; rev\u0161\u010dine duha tistih, ki so tak sistem ustoli\u010dili in dovolili; poleg materialne rev\u0161\u010dine prekarnih delavcev. Kako je prekarnost povezano z rev\u0161\u010dino?<\/p>\n\n\n\n
V Sloveniji imamo ve\u010d kot 200.000 tiso\u010d upokojencev pod \u017eivljenjskim minimumom, uradne statistike sicer govorijo enkrat manj. A tudi to je veliko. Po uradni statistiki imamo tudi 250.000 prekarnih delavcev, torej \u010detrtino vseh zaposlenih. Bo pa bli\u017eje resnici, da je prekarnih kar 40% vseh delavcev. Ogromni armadi revnih in zapostavljenih: upokojencev in prekarnih delavcev. To so tisti, ki so ponavadi najmanj sli\u0161ani v na\u0161i dru\u017ebi. Dokler je vsak \u010detrti (!) dr\u017eavljan v takem polo\u017eaju, ne moremo govoriti o enakosti in Sloveniji kot socialni dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n
Postavimo to takole: \u010de se upokojenec ali prekarni delavec prito\u017eujeta nad svojim polo\u017eajem, bo le malokdo obrnil glavo in poslu\u0161al. \u010ce bo o tem govoril predsednik vlade, sindikata ali delodajalcev, potem se bo prisluhnilo veliko bolje. A sli\u0161ali bomo tri \u00bbresice\u00ab. Tri argumente avtoritete, namesto avtoriteto argumentov. \u0160e bolj poenostavimo. Recimo, pri\u010dujo\u010di tekst bo prebralo le malo dr\u017eavljanov, nekateri le prvi stavek. Ker govorimo o avtoriteti argumenta. Delavska zveza Maribor ali Delavska zveza Socialnih Demokratov ni avtoriteta, ker nima izvr\u0161ne oblasti, nima torej vzvodov, da bi kaj storila. Vzvodi so drugje. Delavska zveza je zato lahko le vest upokojencev in zaposlenih. In na to bomo tudi \u0161e naprej opozarjali.<\/p>\n\n\n\n
Govorimo o \u010dem? O ponudbi in povpra\u0161evanju, o \u00bbprodajanju\u00ab idej, o centrih mo\u010di. V teh centrih, ki so precej druga\u010dni kot neko\u010d, pa se zadr\u017eujejo vzvodi odlo\u010danja. In tam se tudi odlo\u010da o tem, kdo bo reven, neenak, odrinjen, le statisti\u010dna \u0161tevilka, navadni dr\u017eavljan, kakorkoli se \u017ee temu \u010dloveku re\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Gre pa pravzaprav za neenkost. Veliko se govori o dodatnem zavarovnaju in o tem, da je enakost v tem, da tisti z dobro pla\u010do pla\u010dajo ve\u010d, tisti z malo pa manj. Po principu solidarnosti, kdor ima ve\u010d, prispeva ve\u010d. A tudi tukaj je \u017ee vse potihnilo.<\/p>\n\n\n\n
Kako neenakost nastane?<\/p>\n\n\n\n
V prvi meri je posledica gospodarske rasti. Z razvojem (ki ni enako rasti) se relativna neenakost pove\u010duje, pogosto celo absolutna, je ugotavljal Marks in tudi nekateri misleci \u017ee pred njim. Neenakost je neizogibna posledica sistema, torej odnosov, ki temeljijo na razlikovanju: zmagovalec – pora\u017eenec.<\/p>\n\n\n\n
Od \u010dega je odvisna neenakost?<\/p>\n\n\n\n
1. Od dav\u010dne politike. Toda vidimo kako velik odpor nastane ob vsakem omenjanju pravi\u010dne dav\u010dne politike.<\/p>\n\n\n\n
2. Od sindikatov. Pogosto tudi sindikati zatajijo, ker se predvsem borijo za svoje o\u017eje interese, za svoje \u010dlane, a ti sestavljajo le 22 % delovne sile v Sloveniji. Ve\u010dna nevarnost sindikalnega boja je, da pridobitve enega sektorja ustvarjajo nova nesorazmerja.<\/p>\n\n\n\n
3. Od socialne dr\u017eave. Socialna dr\u017eava se vse bolj spreminja v “dobrodelno dr\u017eavo” (charity state)! Presenetljivo je, da jemljemo dobrodelnost kot nekaj dobrega, namesto da bi jo videli predvsem kot znak nedelujo\u010de socialne dr\u017eave. \u010ceprav se javno izrekamo za vojno proti rev\u0161\u010dini, v ozadju poteka boj proti revnim, ki so vse bolj oddaljeni od prilo\u017enosti, kaj \u0161ele enakih mo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n
4. Od stopnje izobrazbe. Raziskave o teorijah zarote, ki so jih spodbudili dogodki okoli covida, so pokazale, da je raven informiranosti ljudi, ki zagovarjajo teorije zarote, ni\u017eja od povpre\u010dja. To pomeni, da zarote podpirajo ljudje, ki premalo vedo o zadevi. Teorije zarote torej zrastejo v glavah ignorantov (zanimivo, kajne?). Ob poplavi informacij v dana\u0161njem svetu je zelo lahko izgubiti se v mno\u017eici neresni\u010dnih in nepomembnih informacij.<\/p>\n\n\n\n
5. Enakosti med \u017eensko in mo\u0161kim je temelj vseh neenakosti. \u017densko delo se \u0161e vedno sestoji od velikega dela doma in z otroki, a vseeno ne obstaja v statistikah in se pogosto ne priznava kot delo! V dr\u017eavah, kjer je enakost med mo\u0161kim in \u017eenskami ve\u010dja, je tudi manj drugih neenakosti.<\/p>\n\n\n\n
V Sloveniji le omejeno \u0161tevilo ljudi lahko dobi dobro slu\u017ebo. Zelo malo ljudi je dele\u017eno dru\u017ebenega priznanja za svoje ve\u0161\u010dine. Malo mo\u017enosti je, da bo prekarni delavec postal dragocen \u010dlan dru\u017ebe, kljub njegovi sposobnosti.<\/p>\n\n\n\n
Vrednost \u010dloveka cenimo predvsem po tem kateri statusni skupini pripada. A prekarnih in \u0161tevilnih drugih skupin ni med previligiranimi. Mo\u017enosti posameznika so takoj zreducirane, \u010de ima ve\u010d kot 40 let, \u010de si \u017eenska, pripadnik manj\u0161in, \u010de si nezaposlen, upokojenec itn. Vse \u0161tevil\u010dnej\u0161i \u0161kandali, denimo z delitvijo profita in milijonskimi nagradami, tudi med monopolisti in v podjetjih s slabimi rezultati, nam dajejo misliti, da smo globoko v fazi plenjenja ve\u010dine s strani manj\u0161ine in ponovnemu izbruhu razrednega boja. Vse to pomeni, da se je proti neenakosti potrebno boriti na ve\u010d frontah.<\/p>\n\n\n\n
6. In slednji\u010d, a ne zadnji\u010d, je neenakost odvisna tudi od nadzora nad tr\u017enimi silami. Medtem ko se na \u0161iroko govori o svobodnem trgu, v resnici \u017eivimo v dru\u017ebi, kjer svobodnega trga ni, saj so ravno tr\u017ene sile tiste, ki diskriminirajo. Vedno ve\u010dji del kola\u010da gre v profit in vedno manj\u0161i del na pla\u010de. \u017divimo v “plenilskem kapitalizmu”. Produktivnost se je podvojila v zadnjih desetletjih, medtem ko so realne pla\u010de na ravni 80. let. V Evropi je nezaposlenih 13 milijonov ljudi, v nekem trenutku je bilo 24 milijonov. Velik del nezaposlenih je prisiljen vstopiti na trg prekarnega dela. Na jugu Evrope so starej\u0161i delavci prakti\u010dno ne-zaposljivi, celo kot prekarni delavci. Posebej so prizadete skupine starej\u0161ih od 50 let, ki v Gr\u010diji dosegajo celo 80 odstotno nezaposlenost.<\/p>\n\n\n\n
Vse to je posledica libertarne, pogosto ozna\u010dene kot neoliberalisti\u010dne, politike in ideologije, ki gleda na izkori\u0161\u010danje delavcev kot na sistem, ki bo omogo\u010dil konkuren\u010dno prednost, ki naj bi se prenesla na hitrej\u0161o rast gospodarstva preko katere naj bi tudi prekarni delavci dobili bolj\u0161e pla\u010de. A multiplikativnost ne deluje tako. Na \u017ealost se to doslej ni nikjer zgodilo, ta teorija je skregana z znanostjo in tudi z zdravo pametjo.<\/p>\n\n\n\n
Namre\u010d:<\/p>\n\n\n\n
1. Prekarni delavec si ne bo kupil novega avta, temve\u010d rabljenega, ki bo trosil po Sloveniji kancerogene delce.<\/p>\n\n\n\n
2. Prekarni delavec se bo slabo prehranjeval in slabo spal ter v nekaj letih kon\u010dal v neskon\u010dni \u010dakalni vrsti v bolni\u0161nicah. Torej bo prispeval k slab\u0161emu zdravju prebivalstva in k ve\u010djim stro\u0161kom zdravstvenega sistema.<\/p>\n\n\n\n
3. Prekarni delavec si ne bo mogel privo\u0161\u010diti nakup ali najem prav\u0161njega stanovanja. Tako bo odrezan od nepremi\u010dninskega trga in potisnjen v roke brezskrupuloznim rentnim mehanizmom, ki temeljijo na lastnini nepremi\u010dnin, torej kapitalu.<\/p>\n\n\n\n
4. Prekarni delavec prav tako ne bo imel \u010dasa za svoje izpopolnjevanje ali pomo\u010d otroku pri \u0161olskih nalogah. Posledica bo, da bodo tudi njegovi otroci v neenakopravnem polo\u017eaju.<\/p>\n\n\n\n
5. Velika verjetnost je, da se bo prekarnost prenesla tudi na naslednjo generacijo. Sinovi in h\u010dere prekarnih delavcev bodo te\u017eko dobili slu\u017ebo in hitro napredovanje v dobro pla\u010danih dr\u017eavnih slu\u017ebah. Omenimo samo ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je sorodstvena vez eno pomembnej\u0161ih kriterijev zaposlovanja (!). Ustvarjamo kastni sistem.<\/p>\n\n\n\n
6. Prekarni delavec je tudi potencialni revni upokojenec, ker ne more pla\u010devati za dostojno pokojnino.<\/p>\n\n\n\n
7. Dostop do rente na naravno bogastvo (recimo rudno bogastvo, gozdovi …), preteklega dela (recimo zloglasna vav\u010derska privatizacija) in skupnega premo\u017eenja (recimo javna podjetja) ter celo najnovej\u0161ih izumov je omogo\u010den samo nekaterim. Do tega nimajo dostopa upokojenci, nezaposleni ali prekarni delavci. dodatni profiiti, ki se ustvarjajo z dru\u017ebenim napredkom, gredo v \u017eepe posameznikov. Na pla\u010dah delavcev ali pokojninah se rast dru\u017ebenega prihodka ne pozna, pa\u010d pa ve\u010dinoma le na dobi\u010dkih. Zato se vedno ve\u010d govori o temeljnem dr\u017eavljanskem prihodku kot temeljni pravici na osnovi katere dr\u017eavljan lahko pride do dele\u017ea rente na skupno premo\u017eenje. Pozabljamo, da v skupno last spada vse kar je doslej \u010dlove\u0161tvo izumilo (tudi roboti, avtomati in vse kar se bo \u0161e izumilo), a koristi imajo od tega le nekateri. Omenimo nove tehnolo\u0161ke milijarderje, ki so to postali zahvaljujo\u010d tiso\u010dletnemu razvoju mehanike in elektronike, ki pove\u010dini niti ne pla\u010dujejo davkov.<\/p>\n\n\n\n
8. Prekarni delavec bo avtomati\u010dno pla\u010deval vse davke, medtem ko \u0161tevilni lastniki podjetij v Sloveniji slu\u017ebeni avto uporabljajo za privatne zadeve, \u017eive zastonj v veliki hi\u0161i v lasti podjetja, vozijo dru\u017eino na po\u010ditnice na ra\u010dun podjetja – uradno na izobra\u017eevanje- na Sej\u0161ele… Direktor z 10.000 evri neto bo od dav\u010dne osnove odtegnil dodatno zavarovanje, medtem ko tega prekarni delavec ali upokojenec ne more.<\/p>\n\n\n\n
9. O \u010dem torej govorimo. Govorimo o tem, da je \u017ee sistemsko prekarni delavec ranljiva oseba in potencialni kandidat za psiholo\u0161ko obravnavo. Dolgotrajna prekarnost povzro\u010da psiholo\u0161ko \u0161kodo: izgubo samozavesti, razmi\u0161ljanje o lastni manjvrednosti ter brezizhodnosti. Ta brezizhodnost se prej ko slej poka\u017ee na psihi\u010dnem zdravju. In prekarni delavec je zaprt v neskon\u010dni krog, iz katerege ni \u0161anse, da se izvle\u010de.<\/p>\n\n\n\n
10. In slednji\u010d, prekarnost je velika ovira razvoju dru\u017ebe kot celote. Zakaj torej ne ukrepamo urgentno? Namesto, da dr\u017eava tak sistem vzdr\u017euje, bi glavna naloga dr\u017eave morala biti predvsem v tem, da imajo vsi njeni dr\u017eavljani pravico in prilo\u017enost, da postanejo bolj odporni na negativne dogodke, denimo vse bolj pogoste naravne katastrofe, dru\u017ebene nemire, izgube prihodkov in slu\u017ebe, torej dostop do nehanizmov, ki bi omogo\u010dili dr\u017eavljanom pravico do rednih prihodkov in zdravja, kot dve temeljni in ustavno zajam\u010deni vrednoti in pravici.<\/p>\n\n\n\n
Izziv je naslednji: pozabimo na ideologijo, posku\u0161ajmo jo oddvojiti od blaginje kot kon\u010dnega cilja socialne dr\u017eave. Poskusimo \u017ee enkrat najti izhod iz tega kroga, poskusimo vsaj odgovoriti na vpra\u0161anje ali je mogo\u010de, da trend prekarizacije in ustvarjanja vse ve\u010d revnih upokojencev vsaj zaustavimo, \u010de ne \u017ee obrnemo. Ne za nas, kajti za na\u0161o generacijo pokojninske reforme, ukinjanje \u010dakalnih vrst, temeljni dr\u017eavljanski dohodek…, vse to je za nas \u017ee prepozno. Gre za to, kak\u0161en svet bo ostal zanamcem.<\/p>\n\n\n\n
(Objavljeno prvi\u010d aprila 2025 na facebook strani Delavska zveza SD Maribor) <\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n