Latinska Amerika še
(ne)prizadeta
Se približuje mehak pristanek svetovne
gospodarske rasti ali velika recesija po letih rasti, se sprašujejo analitiki v
Latinski Ameriki
Podatki preteklega petka, ko so se borze po svetu
zaprle, kažejo, da je svetovna finančna kriza, ki so jo sprožili v ZDA na trgu
nepremičnin, najmanj prizadela Latinsko Ameriko. Najpomembnejši indeksi, kot
brazilski Ibovespa (-1,48%), argentinski Merval (-1,65%), čilski Ipsa (-1,10%),
kolumbijski IGCB (-0,88%) ali perujski IG (-1,89%), so nazadovali občutno manj
kot evropske ali azijske borze. Da je kriza za zdaj še zaobšla Latinsko Ameriko,
priča tudi podatek, da je Čile med državami, kjer se je koeficient rizičnosti
ohranil skorajda nedotaknjen. Zato pesimizma še ni opaziti.
Leta 2001 je "padla" Argentina
Problem naj bi pričel že leta 2001, ko so v ZDA znižali kratkoročne obrestne
mere na odstotek kot posledica eksplozije "tehnološkega balona". Sledili so
velika likvidnost in kitajski nakupi ameriških obveznic, to pa je spodbudilo
nakupe nepremičnin in rast rizičnega hipotekarnega trga. Kljub vsemu pa bodo
ZDA, kakorkoli se obrne, zaradi svojega položaja v finančnem svetu, še plačale
najmanjšo škodo, menijo nekateri. V trenutku, ko padejo svetovne borze, se
namreč poveča povpraševanje po ameriških zveznih obveznicah, po zlatu in drugih
žlahtnih kovinah, katerega največje rezerve imajo spet ZDA.
V Latinski Ameriki tudi poudarjajo, da sta evro in močno posredovanje evropske
centralne banke zelo pripomogla k amortizaciji finančne krize, ker bi se sicer
svetovni finančni sistem "zrušil kot hiša iz kart". Pri tem opozarjajo na pomen
enotne evropske valute v podobnih kriznih situacijah. V isti sapi pa opozarjajo,
da ni slučajno, da je večina bank, vpletenih v krizo, evropskega izvora, saj so
zaradi "letargične evropske ekonomije" iskale priložnosti v visokih dobičkih, ki
jih je ponujal ameriški trg nepremičnin.
Nekateri se tudi spominjajo leta 2001, ko je argentinski finančni sistem
zabredel v podobne težave, državi pa ni uspelo prepričati velikih finančnih sil,
posebej ZDA, da s svojim posredovanjem preprečijo zlom, podobno kot so sedaj
storile najmočnejše svetovne centralne banke. Namesto tega se je takrat svetovni
finančni sistem ogradili od južnoameriških težav. Zaradi nepripravljenosti za
pomoč je padla Argentina, posledice pa so občutili tudi Brazilija, Čile in še
druge dežele v razvoju.
Gospodarska rast v Latinski Ameriki nižja za odstotek
Analitiki predvidevajo, da bo kriza podražila kredite, zato bo to vplivalo tudi
na nižjo gospodarsko rast v Latinski Ameriki, ki naj bi bila nižja za 0,5 do 1
odstotka. V težavah se bodo znašle tudi banke, saj bo vrednost njihove aktive
močno načeta zaradi splošnega padca vrednosti papirjev. Za zdaj večjih težav ni
za pričakovati, kajti države Latinske Amerike so si nabrale pomembne devizne
rezerve in tudi trgovinske suficite. Toda v največje težave bi lahko zašli ravno
izvozniki zaradi nižjega zunanjega povpraševanja, to pa pomeni tudi padec
povpraševanja po strateških surovinah. Padec cen in povpraševanja pa bi lahko
načeli trgovinske suficite in devizne rezerve, oslabili gospodarsko rast in
odprli tudi druge rane, ki bi poskrbele za nadaljnjo destabilizacijo
gospodarstev in finančnih sistemov. Tako bi se lahko žarišče krize preneslo v
Latinsko Ameriko in bi se kriza nadaljevala. Nekateri pa menijo, da bo moč
kompenzirati padce na lokalnih trgih Latinske Amerike, posebej če bo kriza
kratkoročna, z uporabo finančnih derivatov, kot denimo opcije na trgu delnic.
V Argentini pa nekateri poskušajo iskati podobnosti med sedanjimi zamrznitvami
skladov nekaterih evropskih bank kot BNP Paribas (kjer je tudi precej
slovenskega kapitala) in "koralitom", ki je Argentino prizadel leta 2001, ko se
je začela splošna nacionalizacija varčevanja, da bi država rešila svoje zgrešene
naložbe na račun varčevalcev.
© Večer in Marko Sjekloča, 14. avgust 2007