Latinska Amerika (še) neprizadeta

Latinska Amerika še (ne)prizadeta
Se približuje mehak pristanek svetovne gospodarske rasti ali velika recesija po letih rasti, se sprašujejo analitiki v Latinski Ameriki

Podatki preteklega petka, ko so se borze po svetu zaprle, kažejo, da je svetovna finančna kriza, ki so jo sprožili v ZDA na trgu nepremičnin, najmanj prizadela Latinsko Ameriko. Najpomembnejši indeksi, kot brazilski Ibovespa (-1,48%), argentinski Merval (-1,65%), čilski Ipsa (-1,10%), kolumbijski IGCB (-0,88%) ali perujski IG (-1,89%), so nazadovali občutno manj kot evropske ali azijske borze. Da je kriza za zdaj še zaobšla Latinsko Ameriko, priča tudi podatek, da je Čile med državami, kjer se je koeficient rizičnosti ohranil skorajda nedotaknjen. Zato pesimizma še ni opaziti.

Leta 2001 je "padla" Argentina

Problem naj bi pričel že leta 2001, ko so v ZDA znižali kratkoročne obrestne mere na odstotek kot posledica eksplozije "tehnološkega balona". Sledili so velika likvidnost in kitajski nakupi ameriških obveznic, to pa je spodbudilo nakupe nepremičnin in rast rizičnega hipotekarnega trga. Kljub vsemu pa bodo ZDA, kakorkoli se obrne, zaradi svojega položaja v finančnem svetu, še plačale najmanjšo škodo, menijo nekateri. V trenutku, ko padejo svetovne borze, se namreč poveča povpraševanje po ameriških zveznih obveznicah, po zlatu in drugih žlahtnih kovinah, katerega največje rezerve imajo spet ZDA.

V Latinski Ameriki tudi poudarjajo, da sta evro in močno posredovanje evropske centralne banke zelo pripomogla k amortizaciji finančne krize, ker bi se sicer svetovni finančni sistem "zrušil kot hiša iz kart". Pri tem opozarjajo na pomen enotne evropske valute v podobnih kriznih situacijah. V isti sapi pa opozarjajo, da ni slučajno, da je večina bank, vpletenih v krizo, evropskega izvora, saj so zaradi "letargične evropske ekonomije" iskale priložnosti v visokih dobičkih, ki jih je ponujal ameriški trg nepremičnin.

Nekateri se tudi spominjajo leta 2001, ko je argentinski finančni sistem zabredel v podobne težave, državi pa ni uspelo prepričati velikih finančnih sil, posebej ZDA, da s svojim posredovanjem preprečijo zlom, podobno kot so sedaj storile najmočnejše svetovne centralne banke. Namesto tega se je takrat svetovni finančni sistem ogradili od južnoameriških težav. Zaradi nepripravljenosti za pomoč je padla Argentina, posledice pa so občutili tudi Brazilija, Čile in še druge dežele v razvoju.

Gospodarska rast v Latinski Ameriki nižja za odstotek

Analitiki predvidevajo, da bo kriza podražila kredite, zato bo to vplivalo tudi na nižjo gospodarsko rast v Latinski Ameriki, ki naj bi bila nižja za 0,5 do 1 odstotka. V težavah se bodo znašle tudi banke, saj bo vrednost njihove aktive močno načeta zaradi splošnega padca vrednosti papirjev. Za zdaj večjih težav ni za pričakovati, kajti države Latinske Amerike so si nabrale pomembne devizne rezerve in tudi trgovinske suficite. Toda v največje težave bi lahko zašli ravno izvozniki zaradi nižjega zunanjega povpraševanja, to pa pomeni tudi padec povpraševanja po strateških surovinah. Padec cen in povpraševanja pa bi lahko načeli trgovinske suficite in devizne rezerve, oslabili gospodarsko rast in odprli tudi druge rane, ki bi poskrbele za nadaljnjo destabilizacijo gospodarstev in finančnih sistemov. Tako bi se lahko žarišče krize preneslo v Latinsko Ameriko in bi se kriza nadaljevala. Nekateri pa menijo, da bo moč kompenzirati padce na lokalnih trgih Latinske Amerike, posebej če bo kriza kratkoročna, z uporabo finančnih derivatov, kot denimo opcije na trgu delnic.

V Argentini pa nekateri poskušajo iskati podobnosti med sedanjimi zamrznitvami skladov nekaterih evropskih bank kot BNP Paribas (kjer je tudi precej slovenskega kapitala) in "koralitom", ki je Argentino prizadel leta 2001, ko se je začela splošna nacionalizacija varčevanja, da bi država rešila svoje zgrešene naložbe na račun varčevalcev.

Domov

Nazaj