Gospodarski utrip Latinske Amerike
Ugoden vpliv svetovne konjunkture na gospodarska gibanja v Latinski Ameriki: v zadnjih letih se je v latinskoameriškem gospodarstvu veliko spremenilo
 

Svetovna konjunktura in stabilizacija finančnih trgov dežel v razvoju, posebej hitro rastočih gospodarstev, je pritegnila številne privatne vlagatelje. Dobički kapitala rastejo. V zadnjem času je sicer opaziti rahle dvome o svetovni likvidnosti in dodatna nihanja nekaterih latinskoameriških borz. Tudi vse države niso optimalno izkoristile ugodnih gibanj, saj se soočajo s problemi trgovinskega deficita, z davčno nedisciplino, korupcijo, neuravnoteženim razvojem, Argentina pa tudi z globoko energetsko krizo, podobno brazilski pred nekaj leti, ker je zanemarila energetska vlaganja.

Peru hoče postati največji proizvajalec bakra

Prestrukturiranja latinskoameriških gospodarstev so zelo hitra. Mnoge države poskušajo izkoristiti sedanje ugodne trende. Peru, denimo, želi postati eden največjih svetovnih proizvajalcev bakra. Tretji največji rudniški konzorcij na svetu, LoAmerican, je aprila kupil za 403 milijone dolarjev perujsko nahajališče bakra Michiquillay, kar je desetkrat dražje od izklicne cene. Na ta način želi Peru povečati proizvodnjo bakra, zlata in molibdena. Trenutno je največji svetovni proizvajalec bakra Čile, ki letno proizvede pet milijonov ton in z bakrom pokriva tri četrtine vseh prihodkov od izvoza. Peru proizvaja trenutno milijon ton bakra na leto.

Peru je za Kolumbijo tudi drugi največji svetovni proizvajalec koke in pridela eno tretjino vse koke v andski regiji. V letu 2006 je bila proizvodnja za 6 odstotkov večja kot leto poprej, kar je pomenilo skok z 48.000 hektarjev obdelovalnih površin na 51.400. Leta 2003 je bilo zasejanih s koko 44.200 hektarjev in leta 2004 že 50.300 hektarjev. Lani je bila proizvodnja koke in kokaina za 8 odstotkov višja kot leta 2005, kar pomeni rast donosa na hektar in produktivnosti, zahvaljujoč modernizaciji proizvodnje in učinkovitejšim kemijskim procesom. Po podatkih OZN je cena listja koke v letu 2006 v Peruju padla za 14 odstotkov, z 2,9 dolarja na 2,5 dolarja na kilogram.

Vladi Argentine in Brazilije vse bolj opozarjata mednarodno skupnost na povečanje pritoka mamil iz Bolivije. Skoraj 80 odstotkov bolivijske proizvodnje mamil še vedno gre v Brazilijo, del teh se proda naprej v Evropo. V Boliviji je dovoljeno gojiti koko na 12.000 hektarjih, vlada si prizadeva povečati te površine na 20.000 hektarjev, vendar poročila OZN in ZDA omenjajo, da je realno pričakovati, da bo zasajenih 30.000 hektarjev. Bolivija tudi poskuša privarčevati v državnem proračunu. Eden takih ukrepov je dekret, po katerem bodo ukinili doživljenjsko plačo za nekdanje predsednike in podpredsednike, ki tačas znaša nekaj več kot 2500 dolarjev. Predsednik Eva Morales si je že znižal plačo za polovico. Ta je zdaj 2000 dolarjev. Pri tem je dosegel, da so si tudi poslanci in drugi uradniki znižali plače.

Odškodnina za ekvadorsko nahajališče nafte v amazonskem rezervatu

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je pozval mednarodno skupnost k soodgovornosti in ponudil svetovni javnosti, da za 350 milijonov letne odškodnine ne aktivira naftnega nahajališča Yasuni v amazonskem rezervatu, 240 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Quito, ki ga je Unesco razglasil za biološko rezervo, saj je tam najti največje število dvoživk na hektar, na hektarju zemljišča pa živi tudi 100.000 vrst insektov. Pod zemljo se skriva najmanj milijarda sodčkov nafte. Ekvador bi s črpanjem nahajališča letno zaslužil 700 milijonov dolarjev. Z mednarodno zbranim kapitalom bi podprli projekte ohranjanja okolja in socialnega razvoja. Ekvador sicer uspešno obvladuje svoje mednarodne dolgove. Sredi aprila je izplačal še zadnjih devet milijonov dolga Mednarodnemu denarnemu skladu in se tako pridružil Rusiji, Braziliji, Argentini in Venezueli, ki so storile enako. Izplačal je svoj dolg tudi Svetovni banki. Strahovi pred moratorijem zaradi privatnega dolga pa še niso odstranjeni in direktor v MDS Anoop Singh, zadolžen za zahodno poloblo, je prosil Argentino, da svetuje Ekvadorju, naj se izgone zamrznitvi. Po podatkih MDS bo Ekvador imel najnižjo gospodarsko rast v Latinski Ameriki letos (2,7 %).

Septembra bo najverjetneje pričela na reki Urugvaj v Urugvaju poskusno delovati ena največjih tovarn celuloze na svetu, Botnia, v finski lasti. Tovarna je vzrok spora med Urugvajem in Argentino, ki je prišel že do haaškega sodišča. Argentina želi dokazati, da bo tovarna močno onesnaževala okolje, in zahteva, da jo prestavijo na drugo lokacijo, vendar Urugvaj vse to zavrača ter obljublja nadstandardno strogo kontrolo. Drugi investitor, španska firma ENCE, je pristal, da prestavi tovarno celuloze iz mesta Fray Bentos za 200 kilometrov proti ustju reke Rio de la Plata, da bi se izognili morebitnim ekološkim problemom na reki Urugvaj, ki je na argentinski strani ekološki rezervat. Firmo ENCE bo to stalo 80 milijonov dolarjev.

Eden največjih svetovnih izvoznikov Mehika pa je zaskrbljena zaradi trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko. Posebno jih skrbi uvoz kitajskega blaga preko tretjih držav, subvencioniranje kitajskih proizvodov in nelegalni uvoz. Mehika je leta 2006 izvozila v Kitajsko za 1,7 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa ga je kar za 24,4 milijarde. Na dvostranskem sestanku so Kitajci izrazili pripravljenost za povečanje mehiškega uvoza ter pripravljenost za vlaganja v mehiške rudnike.

Predsednik Dominkanske republike Leonel Fernandez je najavil fiskalno amnestijo za davčne dolgove, starejše od tekočega leta. Razlogi za amnestijo naj bi bili v tem, da je država pobrala 23 odstotkov več davkov od predvidenih, drugi razlog pa naj bi bil poskus doseči davčno disciplino.

In še zanimivost: Microsoft je pred nekaj meseci predstavil v Peruju in Boliviji verzijo Windows v indijanskem jeziku kečua. To je že 46. jezik, v katerega je preveden ta program, kečua pa je najbolj razširjen pogovorni jezik v Boliviji, kjer ga govori tretjina prebivalstva, 2,6 milijona ljudi. Jezik ima 22 narečij, v Južni Ameriki ga v šestih državah govori 10 do 13 milijonov ljudi.

 © Večer in Marko Sjekloča,  julij 2007