Pogled na novejšo slovensko zgodovino

Muzej novejše zgodovine in Zgodovinsko društvo Celje sta pripravila predstavitev knjige dr. Petra Vodopivca Od Pohlinove slovnice do samostojne države, ki »temelji na modernih raziskovanjih,« kot je dejal avtor.

Na osnovi vprašanj Toneta Kregarja se je avtor sprehodil skozi dvesto let slovenske zgodovine. Primerjal je slovensko prebujanje z bretonskim v Franciji in ugotavljal, da smo imeli mnogo boljše pogoje. Medtem ko so se Bretonci iz Pariza vračali kot Francozi, so se naši študentje z Dunaja vračali še večji Slovenci. O trajnih rezultatih je moč govoriti šele po letu 1880. Po letu 1867 prične klerikalizacija, a vendar ne moremo govoriti o tem, da je konzervativno katoliško stranko prevzel le klerikalizem.

Ideja o svobodi

Na idejo svobode gleda v zgodovinskem kontekstu. O osamosvojitvi se je govorilo leta 1918, 1945 in 1991. Zametki državljanske vojne so se pričeli pojavljati že leta 1935. Ko je pričela vojna, so tradicionalne stranke pravilno ocenile, da bo dolga in so poskušali najti način kako preživeti. Kolaboracija se je razdelila na civilno, za katero dr. Vodopivec menil, da je upravičena, in na vojaško, za katero pa ni opravičila. Ušteli so se, ko so se hoteli izogniti sodelovanju v vojni s tem, da so se prijavili v kolaboracijo. V resnici je ta spopad bil najbolj krvav. O partizanskem gibanju je menil, da ni bilo komunistično, temveč so na terenu prevladovali krščanski socialisti. Komunisti so napačno ocenili, da bo vojna kratka in so precenili moč Rdeče armade.

V novi državi je bila moč Slovencev velika, saj je bil njen ideolog Edvard Kardelj, čigar utopična ideja z ustavo leta 1974 je gospodarsko razbila državo in končalo se je z razpadom. SFRJ je po vsej verjetnosti morala razpasti, toda ne na tako brutalen način, meni dr. Vodopivec.

Zaključil je s trditvijo, da Slovenija nima tradicije demokratičnega obnašanja. Dodajmo, da smo v zadnjih tednih dobili nove dokaze o slovenskem karakterju, o nekorektnosti, manipuliranju, zlobi, nizkih udarcih, podtikanjih itn. Tega je najti tudi pri drugih narodih, nas pa mora skrbeti, da tako obnašanje mnogi sprejemajo, češ »saj to delajo vsi«. Če bo šlo tako naprej, se bomo proti kršenju zakonov lahko borili le še s kršenjem zakonov, proti kriminalu le še s kriminalom.