Demokracija ali dekoracija?

 Janez Janša je v Mariboru sredi februarja ob 19. obletnici SDS napovedal spopad med 'demokracijo in tranzicijskim kapitalom'. Bojan Šrot je začutil, da je prst uperjen nanje, zato je zagrozil z izstopom iz koalicije.

 Leta 2004 je mnogo volivcev upalo, da bo z izvolitvijo druge opcije prišlo do sprememb, tudi zaustavljen grabež socialistične lastnine. Vendar je upanje splahnelo, ko je nova oblast, na čelu z SDS, poskušala staro elito zamenjati z lastno. Minila so tri leta in pokazalo se je, da centre kapitala in moči ni lahko prevzeti, čeprav je JJ na polovici mandata omenil (prezgodaj!?), da so končno uspeli zgraditi kadre, ki lahko prevzamejo odgovorne položaje. Medtem so centri moči udarili nazaj. Tudi v javnih administraciji ni teklo vse gladko. Ves čas so koalicijo spremljale tudi notranje razprtije. Na koncu je tudi Bojan Šrot dejal, da SLS ne bo le podpirala predloge drugih. 

 Blan B

 Medtem ko so se »sloni tepli, pa je trpela trava«. Visoka inflacija, v januarju že 6,4 odstotka,  za katero je tudi EU našla drugačne vzroke kot je to storila vlada, je naznanilo, da se je vlada ukvarjala prej s postranskimi zadevami kot z glavnimi. JJ je spoznal, da je boj za prevlado, za zamenjavo političnih in ekonomskih elit, izgubil. Ker je načrt A propadel, je pričel uresničevati načrt B. Bližajo se volitve. Državni aparat ni popolnoma poslušen, čeprav SDS na prefinjen način porablja javni denar za strankarske potrebe, kot denimo, ko je vlada pošiljala v nabiralnike zloženke v barvah SDS. Plan B zajema totalni boj s 'tranzicijskim kapitalom', njegovo osnovno orožje pa je populizem. Z udarom na malo število tranzicijskih tajkunov in kriminalcev, se JJ želi prikazati kot branilec navadnega človeka. Toda kje je bil tri leta? Kakršen koli bo rezultat, bomo plačali navadni državljani. Iz preprostega razloga, ker kampanjski in nenadni udarci prinašajo večjo škodo kot korist. Trajne rezultate je moč doseči le na osnovi vztrajnega dela parlamenta, vlade ter organov prisile. Lahko pa to vpliva na manjše zaupanje na vladno politiko, posledično na njeno slabšo učinkovitost, na težave v finančnem sistemu, lahko pride do problemov gospodarske rasti, rasti nezaposlenosti, zaostajanju konkurenčnosti in produktivnosti, rasti skrajne revščine itn. Težko se je izogniti vtisu, da postopki Janeza Janše prej služijo dekoraciji kot demokraciji.

 © Marko Sjekloča in Celjan,  20. februar 2008

 
Domov
Nazaj