Ameriško-slovensko društvo na Floridi.

Če bi trdili, da v Miamiju ali Fort Lauderdalu obstaja slovensko društvo, bi bilo pravilno, ali pa tudi ne. Pravilno bi bilo zato, ker se društvo imenuje »American Slovenian Club of South Florida«, pa tudi nastalo je na osnovi odločitve slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, če pa bi pogledali danes kdo so njegovi člani, pa v društvu ni več Slovencev, razen enega ali dveh. Toda to ne pomeni, da društvo s Slovenijo nima več povezave.

Tako kot se to dogaja povsod po Ameriki s starimi izseljenci, so njihovi potomci Američani, večina iz druge generacije se sicer še spominja jezika svojih staršev, dobro ga govorijo pa le še trije ali štirje, kot je to primer pričujočega društva na Floridi. Poleg omenjenih članov iz druge generacije izseljencev, ni najti v društvu mlajših. Verjetno bodo postali člani, ko bodo starejši, kot se to ponavadi dogaja. To je namreč tipično za izseljence in potomce, ki se z večjo vnemo  pričnejo zanimati za svoje korenine, ko so že v letih. In takrat se tudi tem koreninam vračajo.

Toda vse to je naravni proces. Prva generacija je že odšla, le malo njihovih potomcev pa v društvo zahaja. Zato pa so člani društva postali prijatelji in sorodniki nekdanjih in sedanjih slovenskih članov. Tako je društvo pravzaprav postalo slovansko, saj so v njem najbolj številni potomci Poljakov, verjetno nato Slovencev, Slovakov, tudi potomce Ukrajincev je najti. Verjetno bi lahko zaključili, da je društvo predvsem prostor, ki združuje potomce izseljencev na prijateljski osnovi. Vendar pa je še kaj več. Člani vedo povedati, da so burni dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji v preteklih 90-ih letih močno odmevali tudi v društvu. S pomočjo novic, ki so jih zbirali na vse načine, predvsem pa iz slovenskega časopisa Prosvete, ki izhaja v Pensilvaniji, so se seznanjali s podrobnostmi dogajanj na tem delu Balkana.

Bilo bi pa napačno meniti, da v društvo zahajajo samo potomci Slovencev in drugih izseljencev. Neredko bomo našli tudi prave Slovence. Tako smo srečali Augusta Gselmana, rojenega v Mariboru, pa Tonija Kristla s soprogo Danielo iz Maribora ter Brežičana Ivana Zupana s soprogo Mario. Namreč na Floridi živi tudi precejšnje število Slovencev, izseljencev v zadnjih dvajsetih – tridesetih letih. Mnogi pa na Florido prihajajo le v zimskih mesecih, kot Zupanova, ki sicer živita v Kanadi in se tako izogneta ostri kanadski zimi.

            Seveda pa pri omenjanju društva ne moremo mimo Eda Blatnika, verjetno enega najstarejših predsednikov izseljenskih društev nasploh v ZDA, saj ima 93 let. Blatnik je rojen v Clevelandu v Ohiu leta 1910, njegov oče pa je eden tistih redkejših priseljencev, ki je prišel v ZDA že v 19. stoletju, in sicer dvakrat. Prvič je prišel leta 1895 s svojimi starši, toda verjetno jim ni bilo preveč všeč, saj so se vrnili. Nato pa se je petindvajsetletni mladenič iz Ribnice odločil, da leta 1897 odide še sam v Ameriko, kjer se je poročil, seveda s Slovenko iz Mirne na Dolenjskem. V tem zakonu se je rodil Ed, ki je ostal zvest svojim koreninam, čeprav ima o svojih starših kaj malo podatkov. Vsekakor pa je po več kot stoletju pričakovati, da so se dokumenti že porazgubili, spomini pa zbledeli.

            Ed Blatnik predseduje ameriško-slovenskemu društvu, ki je nastalo aprila 1974. Od 25-ih ustanoviteljev, upokojencev sicer, bi sedaj lahko našteli preostale le še z eno roko. Društvo je v najboljših časih doseglo 135 članov, nato pa je pričel osip, kot posledica umiranja starejših. Društvo se sicer tudi obnavlja, kajti nove člane pridobiva, ko se tudi drugi odločijo za preselitev na Florido. Zato je društvo na Floridi znano mnogim slovenskim izseljencem in njihovim potomcem v ZDA, kajti mnogi so svoja zadnja leta preživeli ravno na Floridi in v društvu.

            Člani se zbirajo vsako prvo nedeljo v mesecu, razen poletnih mesecev, junija, julija in avgusta. Sestanki ne gredo brez »frajtonerce«, občasno tudi slovenskih narodnih oblačil in zastavic. Za slovenske viže pa skrbita Dan Novak in Ed Squirlock, kajti drugi že več niso med živimi.

            Je pa med člani še kar nekaj tistih, ki jih je potrebno omeniti. Jo Gregg je pobrala že nič koliko medalj, kajti redno se udeležuje olimpijskih iger za starejše. Vendar pa je treba poudariti, da ima že preko 90 let. Izvedeli pa smo, da je 12. januarja 1997 z Atlantisom poletel v vesolje tudi potomec Slovencev, Jerry Leinenger. Mary Grilc pa je leta 1956 preživela potopitev ladje Andrea Doria.

             Na ta način je tudi na Floridi najti sledi slovenskih izseljencev, čeprav Florida ni tradicionalno kraj, kjer bi se ti množično naseljevali. Toda notranje ameriške migracije, ki so bile prisotne nič manj kot zunanje, so pripeljale Slovence in njihove potomce tudi semkaj na jug – v »sunny state« ali sončno državo.

Miami, 22. 4. 2003