SEMINAR O ČILU

Dne 24. maja je Gospodarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z veleposlaništvom Čila na Dunaju, ki ga je predstavljal veleposlanik Milenko Skoknic ter častnim konzulom Republike Čile v Sloveniji Matjažem Medvedškom, pripravila sedaj že tradicionalni seminar o poslovanju s Čilom.
Iz predstavitve te najrazvitejše in najbolj odprte ekonomije Južne Amerike so prisotni dobili sliko čilskega prodora v svet, ki temelji na nizkih carinskih dajatvah (6%), domači industriji, ki ne teži k temu, da bi proizvajala vse doma, ter temu prilagojeni strategiji tržne diferenciacije.
Kot je izpostavil veleposlanik Skoknić, Čile, gospodarstvo le s 16 milijoni potrošnikov, svoje prihodke ustvarja večinoma iz zunanjetrgovinske menjave (71% DBP v letu 2006, tradicionalno okoli pol; skok je pripisati  rasti cen strateških surovin na svetovnem trgu). To po eni strani pomeni, da je ekonomija ranljiva. Po drugi strani pa je to tudi prednost, saj ima na dosegu roke veliko možnosti, ki jih bolj zaprte države nimajo: hitreje se prilagaja in prihaja do novih tehnologij, kar je ponazoril Medvedšek s podatkom, da je v mobilni telefoniji Čile daleč naprej.
Čile je regionalni »leader« na zunanjetrgovinskem področju (Ima podpisane sporazume o brezcarinski menjavi za 95% proizvodov, ki so predmet menjave). Njegov uvoz (v veliki meri energenti) je predvsem usmerjen na regionalni trg, medtem ko ima izvoz enakomerno porazdeljen med Evropo, ZDA, Azijo in Južno Ameriko. To z drugimi besedami pomeni, da Čile uporablja regionalne resurse, jih oplemeniti in jih posreduje na svetovni trg. Tukaj je jasno vidna prva prednost Čila pred drugimi državami regije.
Druga prednost Čila postane vidna če razčlenimo podatke o izvozu in uvozu. Čeprav je slovensko-čilska blagovna menjava nizka (značilnost slabo razvitih gospodarskih odnosov), je pa konstantna, brez večjih nihanj, ki so značilna za sodelovanje z drugimi, denimo Argentino. Razloge je iskati v stabilnosti gospodarskega sistema, ki ne povzroča kriz, razen kadar je prišlo do kontaminacije iz regije ali drugod. Drug razlog je stabilnost pravnega sistema in posebej predpisov, ki so usmerjeni v preprečevanje gibanja špekulativnega kapitala, kar vpliva pozitivno na stabilnost (denimo deviznega tečaja, obrestnih mer, cen ...), zaupanje in s tem nizko rizičnost gospodarstva. K temu pa pripomore še tretji argument, za Latinsko Ameriko nenavadno nizka stopnja korupcije.
Vse to so argumenti, ki navajajo na zaključek, da je Čile drugačno gospodarstvo od drugih držav regije, da je bolj stabilno, predvsem pa na to, da je na tem trgu moč delati le strateško, torej dolgoročno. Tukaj ni prostora za špekulacije, s katerimi z razvitih finančnih trgov pogosto enačijo trge tretjega sveta in jih pogosto tudi sprožajo. Medtem ko denimo nihanja v Argentini ali Braziliji omogočajo občasne priložnosti za nadpovprečne zaslužke, a s tem tudi tveganja, je Čile stavil na dolgoročnost, pa čeprav na ta račun na videz manjši pritok kapitala. Zato je Čile pravšnje gospodarstvo za dolgoročno sodelovanje. Če k temu dodamo še argument, da je Čile majhna ekonomija, to pomeni, da je pravšnji partner za slovenska podjetja, ki nimajo kapacitet za sodelovanje v ekonomijah velikega obsega.
Čile je predvsem za tiste, ki poskušajo delovati dolgoročno. Je stabilen partner, ki dobro pozna dinamičnost globaliziranega sveta. Zanimivo pri tem pa je to, da takšne značilnosti prihajajo iz male dežele ob pacifiški obali Južne Amerike. Zato je Čile vzor mnogim. Ni nenavadno tudi, da ga radi za vzor izpostavljajo multilateralni mehanizmi kot Svetovna Banka in IMF, čeprav tudi ti pogosto iz lastnih, širši javnosti manj znanih razlogov.

 

 © Marko Sjekloča,  maj 2007

 
Domov
Nazaj