Sejem hostes

Celjski obrtni sejem je postal največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Rezultate letošnjega dogodka bodo še dalj časa preučevali, prvi vtisi pa so pokazali, da njegov potencial ni bil popolnoma izkoriščen.

Bilo je slišati, da sejem briše ločnico med obrtjo in podjetjem. Po vsej verjetnosti so s tem izrazom poskušali povedati, da obrtnik raste in postaja podjetnik. Ali slovenski obrtniki resnično postajajo podjetniki, ali pa slovensko gospodarstvo postaja „obrtniško“? Po podatkih statističnega urada smo leta 2004 imeli v Sloveniji 305 velikih podjetij, srednjih 1179, skupaj pa 93.697 gospodarskih organizacij. Mikro podjetij je bilo 87.315. Status obrtnika je imelo 54.524 oseb. Posledice take razdrobljenosti so pomembne, omenimo le moč akumulacije kapitala in znanja velikih, vlaganje v razvoj, raziskave, inovacije.

Zato je pogled po dvoranah bil ponekod podoben razprodaji, ali če parafraziramo direktorja sejma Franca Pangerla, bilo je več hostes kot strokovno usposobljenih promotorjev. Razen redkih, večina ni pokazala nič novega ali nič svojega. Predvsem nekoga predstavljamo in posredujemo tujo tehnologijo. V Hannovru ali Leipzigu in drugih manj ali bolj specializiranih sejmih po Evropi so zadeve drugačne. Zato tja svet drvi, k nam pa kaj posebej od daleč ne prihajajo, saj tukaj ne predstavljamo novih avtomobilov, strojev, idej in rešitev.

Sramežljivo, če sploh, se predstavljajo inštituti, univerze, šole, laboratoriji. Inovatorje preštejemo na prste ene roke, za domače novosti vrednih omembe je še ena roka preveč. In če so že, za njimi ni kapitala, velikih podjetij, države, inštitutov ...

Sivina in potrata

Ali je zato sejem zanič? Ravno nasprotno. Je odlično razgalil, da Sloveniji manjka organiziranosti in usmerjanja idej, koncentracije znanja in kapitala, vztrajnega spremljanja razvoja podjetništva in obrti. Najnovejša tehnologija k nam zahaja le v zreli fazi, prav tako pa tudi sami vanjo ne vlagamo. Država je na sejmu prisotna bolj slučajno in »radi reda«.

V podobni sivini se je pokazalo tudi celjsko gospodarstvo. Še več, ponovno smo veliko slišali o formi, torej o potratnem konceptu tehnološkega parka, obljube o tisočih novih delovnih mest, o Celju kot turističnem, kulturnem, šolskem centru ipd., o evropskih milijonih, ki jih bodo pogoltnile nove stene, a veliko premalo o vsebini: celoviti, dolgoročni in strokovno podkovani strategiji razvoja, o sistemskih pogojih, podpornih projektih, davčnih olajšavah, finančnih spodbudah in drugih inštrumentih za privabljanje kapitala in idej, da ne omenjam konkretnih izračunov učinkovitosti vlaganj.

"Lokomotiva" slovenskega gospodarstva