Revolucionarni uspehi brazilskega zdravnika
 
Sto petdeset metrov od urugvajske meje v mestu Acegua na brazilski strani stoji bolnišnica s 25-imi posteljami. Čakalnice so polne pacientov iz Brazilije, Urugvaja, Argentine in Čila, ki pri domačem zdravniku niso mogli najti zdravja. Nekateri potrebujejo dan in pol, da bi iz oddaljenih argentinskih krajev prispeli na urugvajsko-brazilsko mejo. Zdravijo vse, od epilepsije, žolčnih kamnov, kroničnih, tudi neozdravljivih bolezni. Vse skupaj, s pregledi, zdravili, hotelom, prehrano, stane 500 do 1000 dolarjev.
Tisoči avtobusov so pričeli dovažati ljudi po televizijski oddaji, kjer so pokazani uspehi brazilskega zdravnika. Nekateri bolniki sledijo “zdravnika” po celi Južni Ameriki, kamorkoli prenese svojo “ambulanto”. Prevozi so organizirani, prav tako hotel in prehrana. V avtobusih prikazujejo video posnetke in govorijo o dosedanjih uspehih zdravljenja. V čakalnici se pacienti posedejo naokrog, zdravnik Jose Nilton, star 48 let, pa se postavi v sredino. Nato vsakemu posebej pove njegove težave in zaključi po kateri metodi bo operiran: astro ali konvencionalni. Tisti, ki so odrejeni za operacijo, vstopijo v drugo sobo, ostali pa so že ozdravljeni, le kuverte še morajo predati. Za vsak slučaj jih namestijo v hotele, ki jih označi zdravnik, da jih bo še enkrat pregledal. Odrejeni za operacijo bodo operirani v operacijski dvorani z dvajset operacijskimi mizami, kar vsi naenkrat. Nato bodo v posebni lekarni kupili zdravila za 40 do 60 dolarjev.
 
Ne gre vse gladko
 
Tako je bilo preden so se stvari začele zatikati. Ko je eden od urugvajskih pacientov, še bolj bolan kot prej, odšel k svojemu zdravniku, je ugotovil, da še vedno ima žolč kot tudi kamne, ki naj bi mu jih odstranili. Zatem je umrl pacient, ki naj bi ga operirali na prostati. Nekateri so imeli več sreče in so jih zdravniki s klasičnimi zdravniškimi posegi še rešili, nekaterim pa več ni bilo pomoči. Ko so oblasti odredile pregled pacientov, ki jih je zdravil “doktor Nilton”, jih je nemalo odklonilo zdravniški pregled in pomoč, ker se bojijo, da jih je parapsiholog Nilton začaral in se jim lahko maščuje. Nič koliko pacientov pa je iskalo pomoč uradne medicine, ko se jim je zdravstveno stanje zaradi posega “doktorja Niltona” poslabšalo. Pri pacientih, ki so jih pregledali, so ugotovili, da so mnoge operacije površinske in da v resnici poseg ni bil opravljen. Nekateri pacienti se pritožujejo, da jim je obljubil operacije, ki niso bile opravljene. Škoda je še večja, saj je “doktor Nilton” s svojimi posegi preprečil ali prekinil zdravljenje po konvencionalnih metodah. Vse to je kaj malo motilo samozvanega zdravnika. Urugvajsko ministrstvo za zdravje je zahtevalo od Brazilije, da se “zdravniku” prepove opravljanje dela, vendar se je ta že drugi dan vrnil.
Ko so alternativnemu zdravniku dejali, da se ukvarja s prevaro, je odgovoril, da je storil dobro delo, ker je po njegovi zaslugi zacvetel turizem, hoteli so polni, privatniki zaslužijo z izdajanjem sob, dobro delajo trgovine in restavracije in v mestu se na veliko gradi. V resnici je bilo tako, saj so tedensko zdravstveni turisti porabili tudi po sto tisoč dolarjev in mesto je cvetelo, se širilo in gradilo. Zato pa sedaj prebivalci mesta z molkom odgovarjajo na vprašanja preiskovalcev, policije in novinarjev. Verjetno se čutijo soudeležene.
Ker je “doktor” deloval na brazilskem ozemlju, je to upočasnilo zahteve urugvajskega ministrstva, da se Niltonu prepreči delovanje. Zaman so čakali, da stopi na urugvajsko stran, da bi ga aretirali. In ko je končno brazilska policija reagirala, je bilo že prepozno, “zdravnik” je pobegnil. Takrat se je izvedelo, da ga tudi v Braziliji že od leta 1994 iščejo zaradi dveh smrtnih slučajev, kot posledica infekcij, ki naj bi jih njegovo “zdravljenje” povzročilo. Temu sta se pridružili še dve smrtni žrtvi med urugvajskimi pacienti leta 1997.
V zaplenjeni dokumentaciji se je odkrila celotna mreža “doktorjevega” delovanja in njegovih pomagačev. Izvedelo se je, da je ustanovitelj “Jose Niltonove fondacije za alternativno, energetsko in spiritualno medicino”. Vsekakor je to tudi še en udarec alternativni medicini in še ena zmaga uradne medicine.
Zdravniki v lokalni bolnišnici na urugvajski strani pa so prepričani, da bi norija bila veliko manjša, če bi ukrepali na pravilen način, z izobraževanjem in informiranjem. Jezijo se na lokalne oblasti, ki niso pravočasno zaustavile propagandno akcijo alternativnega zdravnika, preden je povzročil škodo. Tako pa je Niltonova televizijska kampanja in hitro širjenje govoric, napravilo pravcato histerično romanje. Čeprav v Argentini, Urugvaju in Čilu ni mnogo podobnih primerov, je stomilijonska Brazilija bolj plodno polje za šarlatane, ki prav dobro uspevajo s svojimi nakanami. V tako veliki državi se “doktor Nilton” giblje svobodno, iz kraja v kraj, in se nič preveč ne boji, da bi ga ujeli. Čez nekaj časa bo ponovno organiziral podobno prevaro na drugem kraju Brazilije in ponovno bo nekdo preveč naiven to plačal z življenjem.

 
Nihče ni cepljen proti naivnosti

           
In nauk? Kjerkoli na svetu se najdemo buteljni, ki nosimo denar nabrisanim posameznikom, naj bo v Avstriji, Sloveniji, Albaniji ali Braziliji. Tudi v Sloveniji so pred šestimi leti (1992) pričele piramide sreče. S to vrsto “finančnega inženiringa” me je spoznal fakultetno izobražen inženir elektronike in trdil, da je to dobra stvar. Bila je dobra le za tiste, ki so si stvar izmislili, zame pa v toliko, da sem na to temo na post diplomskem študiju napisal seminarsko delo. Podobno se dogaja z raznimi finančnimi inženiringi, kreditnimi aranžmaji in tako naprej. Proti naivnosti ni cepljen nihče, ne glede na izobrazbo, narodno pripadnost, starost. Vsekakor pa je v manj izobraženi sredini in tam, kjer se lokalni organi ukvarjajo bolj z drugimi stvarmi kot interesi prebivalstva, takšna prevara, ki z dneva v dan dobiva nove subtilne oblike, možna. Tudi ni pomembno, kakšno vrsto prevare si bo kdo izmislil. Na ulicah niso redki promotorji, ki ponujajo lepe nagrade, samo izpolniti je potrebno nek obrazec. Tako me je pred kratkim ustavila pomanjkljivo oblečena mladenka privlačnih oblin, kar je v Buenos Airesu običajno, in ponujala lističe, ki jih je potrebno samo izpolniti, in bom skoraj zagotovo zadel glavno nagrado, Mercedes. Toda, ko sem jo vprašal, kaj pa moral storiti za to, da bi mi nekdo kar tako, tebi nič meni, podaril avtomobil, pa mladenka ni znala odgovoriti, ker ji to niso povedali. Kdo še danes poklanja nekaj zastonj? In svet je poln naivnežev in takih, ki vešče izkoriščajo lahkovernost.
            Zdravje in sreča sta področji, kjer smo ljudje najbolj naivni, saj ju slej ko prej vsi potrebujemo. Takrat nam odpovedo običajne zavore. Na žalost so tudi sredstva javnega obveščanja neredko v službi poneumljanja ljudi, medtem ko bi njihova prva naloga morala biti obveščati in izobraževati. Je pa še bolj čudno, da so zdravniki vedeli za primer svojega “kolege”, vendar nihče ni prijavil, dokler to niso storili prevarani pacienti. Eden od zdravnikov je po razkritju dejal, da je prišel čas, da se pove resnica, da ni več mogoče prikrivati (!?). Nam pa se odpirajo številna vprašanja, prepogosta v sistemu privatne medicine: Zakaj so bili zdravniki tiho kar celo leto dni? Zakaj so v sistemu privatne prakse zdravniki prepogosto solidarni, na škodo pacientov? In kaj je naloga javnega tožilca in lokalnih organov, ko se pojavilo takšni primeri? Ali je alternativna medicina v resnici tako neškodljiva, kot trdijo (Kot npr. “če ne pomaga, pa tudi ne škodi”), tudi brez podobnih prevarantov? V Argentini so npr. zdravnici alternativne medicine odvzeli naslov in jo izključili iz združenja.
Opisali smo delček življenja, ki ponazarja še eno stran modernega kapitalizma. Pa ne samo zato, ker je zgodba mogoče privlačna. Za tiste, ki so plačali z življenjem to vsekakor ni.
 
 Buenos Aires, februar 1998
© Marko Sjekloča in 7dni
 
Domov
Nazaj