15 milijonov novih revežev v Latinski Ameriki
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je izjavil, da bo cena sodčka nafte kmalu dosegla 200 dolarjev, pravična cena pa bi bila 100 dolarjev

Foto: (Reuters) Decembra letos se izteče rok za oddajo ponudb za gradnjo novih zapornic, katerih vrednost bo obsegala 60 odstotkov celotnih del, ki so ocenjena na 5,250 milijarde dolarjev.

Razloge za podražitve je po Chavezevem mnenju iskati v grožnjah Iranu, političnih napetostih in padcu dolarja, za katerim stoji slabo vodenje ameriškega gospodarstva. Chavez je prepričan, da so cene nafte, v primerjavi s cenami v 70. letih, nizke, kupcem pa priporoča, da racionalizirajo porabo. Venezuela ima največje naftne rezerve na svetu izven bližnjega Vzhoda in izdatno pomaga manjšim državam Latinske Amerike s posebnimi nižjimi cenami.

Cene hrane rastejo z inflacijo

Cene prehrane v Latinski Ameriki so nezadržno rasle, kar ogroža 15 milijonov prebivalcev, ki živijo na zgornjem robu revščine, piše v poročilu z naslovom Cilji razvoja v tem tisočletju, ki ga je izdelala regionalna organizacija CEPAL. V primeru rasti cen prehrane za 15 odstotkov, ne da se povečajo prihodki, se bo število revnih na kontinentu povišalo s 189,5 milijona na 204,5 milijona. Skrajna revščina bi dosegla že 84 milijonov ljudi. Letošnji podatki kažejo, da se bo napoved uresničila, saj je inflacija v regiji blizu 7 odstotkov, cene hrane rastejo po stopnji 15 odstotkov, gospodarska rast pa naj ne bi presegla 4,5 odstotka. Najbolj se je hrana podražila v Venezueli (40 odstotkov), Nikaragvi (28 odstotkov) in Boliviji (25 odstotkov). CEPAL priporoča dodatno subvencioniranje revnih, zniževanje davkov, uvoznih dajatev in subvencioniranje kmetijske proizvodnje. Organizacija opozarja na velike socialne razlike zmed državami in znotraj držav, posebej pa opozarja na veliko kršitev osnovnih pravic do zdravja.

Kolumbijski in čilski peso ter brazilski real izgubili petino vrednosti

Dodatno zaskrbljenost povzroča padec konkurenčnosti gospodarstev, saj so argentinski, kolumbijski in čilski peso ter brazilski real zaradi padca dolarja izgubili najmanj 20 odstotkov vrednosti. Brazilska centralna banka je opozorila, da v Braziliji oživlja inflacija zaradi povečanega povpraševanja in rasti cene prehrane, zato je v juniju zvišala obrestne mere za 0,5 odstotka na 12,25 odstotka. Podobno zvišanje je bilo že v aprilu. Letos se je tudi prvič zgodilo, da je Brazilija postala neto kreditodajalec. Brazilski izvoz je močno zrasel, predvsem na račun velikega svetovnega povpraševanja po mesu, železovi rudi in soji. V primerjavi z letom 2003 ima Brazilija trikrat večje rezerve v tuji valuti - 188 milijard dolarjev.

V Peruju, domovini krompirja, so se težav z visokimi cenami prehrane lotili na drugačen način. Zaradi visoke cene žita, ki ga Peru uvaža, je vojska pričela pripravljati kruh iz krompirja, pomešanega s pšenico. Vse več trgovin prodaja takšen kruh.

Nov razmah regionalnega sodelovanja

Mehika in Kuba sta sredi februarja normalizirali gospodarske odnose, ki so bili prizadeti zaradi ohladitve političnih odnosov po letu 2004, kot posledica agresivne predvolilne kampanje v Mehiki, po kateri je Mehka dobila desno vlado. Leta 2007 je mednarodna menjava med obema državama dosegla le 200 milijonov dolarjev ali polovični padec. Sporazum bo mehiškim izvoznikom omogočil pravico do sredstev izvozne banke Bancomext za financiranje izvoza.

Argentina in Čile načrtujeta izgradnjo nove železniške povezave med Buenos Airesom in Valparaisom, po kateri bi v letu 2050 prepeljali že 70 milijonov ton blaga letno, kar bi povišalo blagovno menjavo med državama na 90 milijard dolarjev. Celotna investicija naj bi stala 2,8 milijard dolarjev. Za električno energijo bi morali zgraditi novo hidroelektrarno, saj bodo lokomotive potrebovale 300 MW energije. Najdaljši tunel pod Andi s premerom 9,5 metrov bi meril 23 kilometrov in bi ga zgradili 2500 metrov visoko. Za izgradnjo hidroelektrarne bi porabili tri milijone kubičnih metrov skal, ki bi jih dobili pri kopanju tunela. Glavna povezava med Čilom in Argentino je cesta preko prelaza Cristo Redentor, ki je zaradi snega zaprt med 45 in 60 dni na leto. Obstajajo načrti, da bi povezali atlantsko in pacifiško obalo tudi severneje, iz Brazilije, prek Bolivije v Peru.

Obnova panamskega kanala

V letu 2008 se je poslovanje panamskih pomorskih luk povečalo za 38 odstotkov. Pričakovanja so še višja, saj so avgusta 2007 ob prisotnosti nekaj južnoameriških predsednikov in nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja pričeli z deli za širjenje panamskega kanala. To bo do sedaj največji gradbeni poseg na katerem koli plovnem kanalu. Skozi kanal gre trenutno blizu pet odstotkov vse svetovne trgovine.

Kanal bo gradil konzorcij 30 podjetij iz 13 držav. V načrtu je poglobitev in izgradnja novih zapornic, ki bodo dovoljevale prehod največjim ladjam, te morajo trenutno pluti okoli Južne Amerike. Decembra letos se izteka rok za oddajo ponudb za gradnjo novih zapornic, katerih vrednost bo obsegala 60 odstotkov celotne vrednosti del, ki je ocenjena na 5,250 milijard dolarjev. To je največja investicija v zgodovini Paname. Osnovni vir bodo višje tarife za prehod skozi kanal. Letno naj bi cene prehoda skozi panamski kanal rasle za 3,5 odstotkov. Iz privatnih sredstev naj bi zagotovili še med 1,5 in 2,3 milijarde dolarjev. Največ naj bi naredili med leti 2009 in 2011, obnovo pa naj bi končali do leta 2014.

V letu 2007 je gospodarstvo Paname raslo po stopnji 11,2 odstotka predvsem zahvaljujoč dobrim rezultatom v gradbeništvu, turizmu in poslovanju luk. Nezaposlenost je padla za odstotek na 6,4 odstotka, v skrajni revščini pa še vedno živi 38 odstotkov prebivalstva.