Visoke stopnje rasti Latinske Amerike in Argentine

Visoke stopnje rasti Latinske Amerike in Argentine

Argentinsko gospodarstvo že peto peto zapored s stopnjo rasti večjo od 8%. Latinska Amerika raste po stopnji višji od 4%.

Bliža se konec leta in prihajajo že prve ocene o gibanju gospodarstev. Latinska Amerika že tretje leto zapored raste po stopnjah višjih od 4%, v primerjavi z 2,5% v prejšnjem desetletju. Posledica je, da so latinskoameriške države drastično zmanjšale zunanje dolgove ter povečale devizne rezerve.

Posebej visoka je rast v sektorju informacijske tehnologije. Španska Telefonica je na kontinentu rasla v širokopasovnem internetu po stopnji 72%, mobilna telefonija 31% ter stacionarna telefonija 6%. Španija je še vedno največji vlagatelj v regiji, razen v Mehiki. Španska banka Santander pa je, zahvaljujoč Latinski Ameriki, prva banka v euro zoni ter deseta na svetu po kapitalizaciji, 35% prihodka doseže v Latinski Ameriki, 51% zaposlenih od skupaj 127.000 pa je zaposleno v Latinski Ameriki.

Tudi to leto je Argentina rasla po visoki stopnji, ki bo na koncu leta verjetno presegla 8,5%. Oktobra je na letni ravni gospodarstvo raslo po stopnji 8,7%. Na ta način je že nadoknadila padec zaradi krize in po podatkih INDEC je gospodarstvo za 14,7% nad vrhom, ki ga je Argentina dosegla junija 1998. Tudi BDP po prebivalcu je najvišji doslej.

Ti podatki in dejstvo, da po krizi 2001-2002 Argentina raste po zelo visokih stopnjah, so vzrok, da je obveznica, nastala po prestrukturiranju dela dolga (Trenutno pričenjajo pogajanja tudi z 19 članicami Pariškega kluba za dolg v višini 6,3 milijarde dolarjev) in čigar donos je vezan na gospodarsko rast, postala »zvezda« finančnih trgov, posebej profesionalnih vlagateljev, ki sprejemajo rizik. Na začetku ni imela velike vrednosti, letos pa se je v prvih desetih mesecih valorizirala za 156%. K temu je v veliki meri pripomoglo dejstvo, da se je stopnja gospodarske rasti pospeševala, čeprav so mnogi po prvih letih napovedovali umirjanje. V resnici pa se rast pospešuje že peto leto in šele za naslednje leto je predvideno umirjanje pod 7%, vendar ne manj kot 6%.

Na osnovi podatkov po sektorjih pa je opaziti, da se energetska kriza poglablja, saj sektor elektro energije, plina in vode ne more slediti ritmu. Do izraza prihajajo prenizka vlaganja v preteklosti, niso pa redki tudi izpadi električnega omrežja in pomanjkanje plina.

Visoka rast se v večji meri pripisuje domačemu povpraševanju, zato v ministrstvu za ekonomijo že razmišljajo o možnih ukrepih po »ohlajevanju« gospodarstva. V centralni banki zagotavljajo, da obrestne mere ne bodo zviševali. Sicer pa je naslednje leto volilno, zato ni za pričakovati restriktivne monetarne politike.

V mednarodnih razmerah položaj hitro rastočega argentinskega gospodarstva še ni najbolj jasen, kajti raste zunanjetrgovinski suficit, kar povzroča pritiske na devizni tečaj, pojavljajo pa se tudi vprašanja redistribucije narodnega dohodka, saj notranja poraba raste po nižji stopnji kot BDP. Potrebno pa je upoštevati še zahteve po odpiranju svetovnega trga, posebej v okviru Svetovne trgovinske organizacije, kjer je trenutno prišlo do zastoja in najmanj eno leto ne bo za pričakovati večjih sprememb. To pomeni tudi, da bo Argentina morala računati s sedanjim restriktivnima uvozom v Evropo, kjer se pojavlja veliko povpraševanje po njenih proizvodih, tudi po mesu, ki pa mu zaradi nizkih kvot ne more zadostiti. Na drugi strani je videti, da je Španija postala že stabilen trg in distributer argentinskih proizvodov. Pozitivno bo vplivala tudi evropska odločitev, s katero je vrnila kvoto svetovnim proizvajalkam koruze (2,5 milijona ton), na račun Srbije, Bolgarije in Romunije, čeprav trenutno argentinska vlada omejuje rast izvoza koruze zaradi pritiska na notranje cene. Cene koruze v svetu rastejo zaradi povpraševanja po etanolu v ZDA.

Zaradi takih gibanj argentinsko gospodarstvo ni več pod očitnim pritiskom brazilske konkurenčnosti, ki je v preteklosti bila vzrok nesporazumov, kljub temu, da je brazilska centralna banka v oktobru že enajstič letos znižala referenčne obrestne mere, tokrat za 0,50%, čeprav te ostajajo še vedno visoke, 13,65%. Od leta 1996, ko obrestne mere nadzoruje urad za monetarno politiko, je to najnižja obrestna mera. Brazilska centralna banka se je odločila za znižanje po »oceni makroekonomskega položaja in inflacijskih pričakovanj«.

Argentina polovico zunanjetrgovinskega presežka razlaga s skokom cen izvoznih proizvodov, predvsem strateških. Podoben pozitiven vpliv na trgovinsko bilanco imajo cene strateških surovin tudi na ostale izvoznice. Čile doživlja enega svojih najboljših trenutkov, saj cene strateških surovin, med katerimi je baker najpomembnejši, dosegajo visoke vrednosti. Samo v prvih petnajstih dneh septembra so devizne rezerve povečane za 470 milijonov dolarjev. Zunanjetrgovinska menjava je do septembra presegla 66 milijard dolarjev, od tega 41 milijard izvoza in 25 milijard uvoza. Presežek je tako znašal 16 milijard dolarjev, medtem ko so devizne rezerve bile 17,4 milijarde dolarjev.