Avtomobili kot ogledalo družbe

 

Slovenja bo po vsej verjetnosti morala konec leta kupiti za 20 milijonov evrov 'odpustkov', tj. posebnih 'kjotskih kuponov', ker je presegla dovoljene meje onesnaževanja. V letu 2007 smo povečali emisijo toplogrednih plinov za šest odstotkov, kar je predvsem posledica povečanja cestnega prometa. Podoben razmah prometa so doživele ZDA pred več kot štirimi desetletji, ko sta rast standarda in nizke cene goriva sprožila nastanek neracionalne in razsipne družbe, čigar del smo sedaj postali tudi mi.

Nekateri deli železniških prog, ki naj bi predstavljale alternativo cestnemu prometu, pa so ostali na ravni 19. stoletja. Zaradi slabe prometne politike in pomanjkanja strategije dolgoročnega razvoja je bilo v letu 2002 kar 76 odstotkov vseh potovanj opravljenih z osebnimi avtomobili, ostalih 24 odstotkov pa z javnimi prevoznimi sredstvi. Gradimo za 30 odstotkov dražje ceste, ne da bi predhodno razmislili, kako preprečiti prekomerno vožnjo. Povečali smo tudi konfliktnost v družbi zaradi spora okoli delitve visokih zaslužkov, ki izvirajo tudi iz gradnje avtocest. Število nesreč na avtocestah je previsoko, vozniška kultura na nizki ravni. Mnogo preveč je negativnih rezultatov.

 

Obetajo pa se sremembe, na kar so so strokovnjaki opozorili na petem okoljskem simpoziju aprila letos v Celju. Evropska strategija spodbuja izgradnjo motorjev, ki bodo znižali emisije ogljikovega dioksida na manj kot 120 gramov na kilometer, medtem ko veliki avtomobili sedaj izločajo tudi do 200 gramov. Četudi bo emisij ogljikovega dioksida manj, pa pravega učinka ne bo, če se ne bomo manj vozili. Zato se pojavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolje namesto za kazni 20 milijonov evrov porabiti za ukrepe. Toda katere? Najbolj odmeven vladni ukrep za zmanjšanje količine izpušnih plinov je za sedaj uvajanje vinjet. Toda to ni okoljsko prijazen ukrep. Temelji na nerealnih postavkah in okoljsko prijazen bo postal šele sistem, ki bo upošteval število prevoženih kilometrov.

 

Promet in etika

 

Avtomobili so energetsko potratni, porabijo 30 odstotkov vse primarne energije. Po podatkih EU več kot polovico škodljivih emisij ustvarja promet, promet pa proizvaja 21 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov; v Sloveniji še več, predvsem dušikovega dioksida in prašnih delcev ob avtocestah. Tranzitni promet pa se je povečal za 50 odstotkov. V Sloveniji se prevaža v povprečju 1,4 osebe. Imamo že milijon avtomobilov, čeprav je maja rast prodaje avtomobilov bila nekaj nižja, ali višja le za 0,8 odstotkov v primerjavi z majem lani. Zaskrbeti pa nas mora podatek, da prodaja terencev pri nas raste, v prvih petih mesecih kar za 35,6 odstotka v primerjavi v enakim obdobjem lani, medtem ko v Evropi pada tako prodaja kot proizvodnja teh avtomobilov in raste proizvodnja in prodaja majhnih avtomobilov. Ti podatki kažejo, da gremo v Sloveniji ponovno v drugo smer in čim prej bo potrebno uvesti takse na podobne potratne avtomobile.

Avtomobil je naša podaljšana roka, torej odraz značaja, vedo povedati nekateri. Glede na to, kaj se dogaja na cestah, je slika s stališča etike precej porazna. V Celjanu smo nekajkrat posredovali referatu za promet MOC predloge, da bi spremenili vozne režime, zaščitili dovoz do vrtcev ipd., pa so jih preslišali in niso ukrenili ničesar. Gost promet in nekorektno obnašanje voznikov škodita medčloveškim odnosom. Policijska poročila govorijo tudi o tem, da slovenski vozniki ne upoštevajo predpisov, posebej ne rdeče luči, da parkirajo kjerkoli, do pešcev in kolesarjev se vedejo vedno bolj agresivno. Taksisti so strah vzbujajoči. Morebiti je tako obnašanje povezano z njihovim zaslužkom, kajti statistike za leto 2007 pričajo, da so taksisti najslabše plačani poklic s 372 evrov neto na mesec. Podatek, da so za tretjino zrasle plače prodajalcem orožja, ni neposredno povezan s prometom, toda posredno nam govori o novih etičnih načelih v naši družbi.

 

Avtomobil, varnost in zdravje

 

Avtomobil se je pretvoril v splošno grožnjo, tudi zdravju, saj se uporablja predvsem za kratke razdalje. Nekateri gredo z avtomobilom v službo, denimo iz Nove vasi do bolnišnice, torej slab kilometer.

Spomladi so najbolj poskočile plače prodajalcem motornih koles na debelo. Motorna kolesa kupujejo predvsem mladi, statistike pa kažejo, da so mladi vozniki najnevarnejši, najbolj agresivni in najmanj obzirni. Pri mladih slovenski voznikih je pijača kriva za četrtino nesreč in prevelika hitrost za tretjino. Ni presenetljivo, da je vsaka tretja smrtna žrtev prometne nesreče voznik motornega kolesa. To pomeni, da se mora celotna družba zamisliti nad sistemom vzgoje, začeti že pri obnašanju staršev, ki so pogosto slab vzor otrokom že na poti v vrtec.

Evropska komisija precej pozornosti posveča varnosti v prometu. Pripravljajo se predpisi, ki bodo nalagali proizvajalcem novih avtomobilov vgraditi sistem elektronskega nadzora stabilnosti (do leta 2014), napredni zavorni sistem v sili (v težkih vozilih z nameščenimi senzorji), sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (v težkih vozilih) in sistem pomoči pri zaviranju (v osebnih avtomobilih od leta 2009). Od leta 2012 naj bi postali obvezni pnevmatike z nizkim količnikom kotalnega upora (manjša poraba goriva) in sistemi za nadzor tlaka pnevmatik.

Objektivno se nam obetajo varnejši avtomobili, kar bo tudi vplivalo na višjo ceno, predvsem pa bomo morali naučiti voznike spoštovanja drugih udeležencev v prometu in upoštevanja predpisov ter upočasniti promet. Slovenija je že sprejela nov izredno strog zakon in tudi EU pripravlja strožje splošne predpise. Junija so pravosodni ministri razpravljali o predlogu o kazenskopravnem varstvu okolja in predlogu o onesnaževanju, ki ga povzročajo plovila.

 

Življenje ob onesnaženih avtocestah

 

Minili sta dve leti, odkar smo sprejeli resolucijo o prometni politiki. Pa vendarle strokovnjaki menijo, da je od takrat strojeno premalo. »Ni tradicije uveljavljanja prometne politike,« pravi dr. Fedor Černe z ministrstva za promet, ki tudi meni, da stanje ni spodbudno, ukrepi pa zahtevajo leta. Ukrepati  bo potrebno zelo hitro, kajti Slovenija je ključna na koridorju Barcelona - Kijev, po katerem se pomikajo tisoči tovornih vozil. Vprašljiva je tudi prostorska strategija, saj so se pričela graditi stanovanjska naselja ob avtocestnem križu, tam pa je zrak najbolj onesnažen. Ne bomo se čudili, če se bodo stanovalci pričeli pritoževati nad državo in prostorskimi plani, tako kot se pritožujejo zaradi gradenj ob hudourniških potokih - seveda prepozno.

V Sloveniji  razmišljajo, kaj storiti. Vendar tudi tu, podobno kot npr. pri uvajanju alternativnih virov energije, močno zaostajamo, saj smo šele v fazi raziskav. Potrebno bi bilo pod nujno urediti ne le mestni potniški promet, temveč tudi medmestni, kot med Celjem in Ljubljano, ki bo omogočal, da zaposleni, ki delajo v drugem mestu, kar najhitreje pridejo na svoje delovno mesto.

Celjska občina je izdelala strategijo, ki po besedah Mirana Gaberška, vodje referata za promet in varstvo okolja pri MOC, temelji na omejitvah. Največji problemi Celja so tranzit skozi mesto, pomanjkanje parkirnih mest v dopoldanskem času, dostop dostavnih vozil v mestno jedro, pomanjkljiva mreža kolesarskih poti in težave, s katerimi se soočajo lastniki avtomobilov, ki v popoldanskem času ne najdejo parkirnega mesta v okolici svojih domov. Celje nima več omembe vrednega potniškega prometa, ker proge ukinjajo. Župan Bojan Šrot je kritičen tudi do meščanov: »Pripravljeni smo plačati drage avtomobile, za parkirno mesto pa pričakujemo, da ga bomo dobili zastonj.«

Dolgoročna rešitev bo verjetno le močno omejen dostop v center mesta, po mestu pa avtobusne, ali v večjih mestih kot Ljubljana ali Maribor, tramvajske proge. Možni so tudi radikalni ukrepi. Eden takih je drastično povečanje cen goriva, kar se že dogaja neodvisno od naših načrtov. Dodatni davki in takse ali omejevanje kreditov za nakup avtomobila, posebej potratnih in prestižnih terencev, bi tudi bil eden možnih ukrepov, čeprav obstaja nevarnost, da bo vozni park zastaral.

Odgovor se skriva predvsem v tem, kako pametno bomo znali nadzorovati tehnični razvoj. Do sedaj veliko pameti nismo pokazali, sicer ne bi ogrozili celotnega planeta. Tudi če nekaj dosežemo, obstaja nevarnost, da bodo javni prevoz uporabljali le tisti, ki že sedaj kolesarijo ali hodijo. Iz avtomobilov moramo spraviti tiste, ki komaj čakajo, da se avtomobilov znebijo – drugi. Skrajne možnosti, 'rousseaujevske' vrnitve nazaj k naravi, se verjetno vsi najbolj bojimo.

 

Miran Gaberšek, Referat za promet in varstvo okolja, MOC:

Naša strategija je zmanjšati uporabo osebnih vozil, zgraditi parkirišča na obrobju mesta, tudi parkirišča, namenjena le vozilom na alternativna goriva. V načrtih imamo kratke in pogoste avtobusne proge, ki bi povezovale stanovanjska naselja s trgovskimi centri. Naslednji korak bi bil urediti kolesarske steze in pokrite kolesarnice, uvesti sistem najema koles, kot tudi spodbujati meščane, da več hodijo.

 

Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije:

Porabo naftnih derivatov je nujno potrebno zmanjšati, bodisi z bolj učinkovitimi stroji ali z drugimi manj obremenjujočimi energenti. Cilj naj bi bil uvajati energente brez emisij. S povečano rabo lokalnih virov, z lokalnim zaposlovanjem, delom na domu, dobro računalniško infrastrukturo in učinkovito pošto tudi v redko poseljenih predelih bi zmanjšali potrebe po prometu in transportu, ki sta namenjena prevozu na delovno mesto.

 

Emil Milan Pintar, generalni tajnik Avtoprevozniške zbornice:

Politika se je izkazala kot nemočna nasproti gradbenim lobijem, ki diktirajo imenovanje ministrov in zakonodajo, vse skupaj pa rezultira v enormni zadolženosti RS ter nesprejemljivem številu žrtev cest. Zaostriti je treba vstopanje tehnološko zastarelih tovornjakov v Slovenijo, iz teh ekoloških taks pa vsako leto nameniti 10 milijonov evrov za zamenjavo naših zastarelih tovornjakov. Dars in Ministrstvo za promet sta zadnja leta postala del problema.

 

 

Foto: Avtomobili na alternativni pogon bodo v prihodnjosti edini imeli prost dostop do središča mesta. Foto: Marko Sjekloča.

  © Marko Sjekloča in Celjan,  18. junij 2008

 
Domov
Nazaj