Napovedane so še višje cene prehrambenih surovin

Napovedane so še višje cene prehrambnih surovin

Neugodna gibanja cen pri južnoameriških izvoznicah strateških prehrambnih surovin. Milijardni dobički multinacionalk

Južnoameriške države so med največjimi svetovnimi izvozniki prehrambnih surovin in nafte, v preteklem letu sektorja z najvišjim vplivom na rastočo stopnjo inflacije v Evropi in Sloveniji. Sodeč po novih podatkih o stroških za tekoče leto, pa se še višje cene prehrambnih surovin na svetovnem trgu obetajo po naslednji žetvi.

Za 63 odstotkov višji stroški za koruzo

V eni največjih svetovnih izvoznic, Argentini, se že v tem trenutku stroški za koruzo za naslednji ciklus 2008/09, ki se prične septembra, za 63 odstotkov višji. Da bi ta skok cen absorbirala, bi pri sedanjih cenah Argentina morala požeti 4,8 milijona ton koruze več. Skok cen je posledica predvsem rasti cen gnojiva in herbicidov. Cene bi bile še višje, če ne bi država zagotavljala subvencionirane cene goriva in preprečevala naftnim družbam zvišanje lastnih cen. Strokovnjaki menijo, da se zaradi tako visokih stroškov lahko zgodi, da bodo kmetovalci sejali druge kulture, denimo oljarice, ki zahtevajo dvakrat manj stroškov na hektar, predvsem sojo, ki je argentinska izvozna kultura številka ena. Tudi stroški pšenice bodo višji za 74 odstotkov, stroški proizvodnje mesa pa za 20 odstotkov. To povzroča stalni pritisk za zvišanje notranjih cen, ki pa jih država s težavo zadržuje. Posledica pa je, da je samo v govedorejo lani v Argentini investirano 30 odstotkov manj kot leto poprej.

Če bodo morali argentinski kmetovalci rast cen sami absorbirati, je tudi letos pričakovati manjšo ponudbo. Z drugimi besedami, Argentina ne bo imela dovolj mesa, da izpolni izvozne obveznosti do Evrope. Če pa se bodo stroški prenesli na mednarodne cene, je pričakovati nove pritiske na svetovne cene in s tem nadaljevanje inflacijskega pritiska.

Visoko svetovno povpraševanje in visoke mednarodne cene negativno vplivajo tudi na gibanja cen v Urugvaju, ki je še eden od pomembnih svetovnih izvoznikov prehrambnih surovin. Lani je bila inflacija v Urugvaju 7,44-odstotna, toda meso se je podražilo za 17,24 odstotka. Razlog skoka cen v Urugvaju minister za kmetijstvo Jose Mujica vidi v izvozu urugvajskega mesa v ZDA in Evropo (kvota hilton) in je predlagal prestrukturiranje sektorja govedoreje in nove odnose med klavnicami ali pa izvozno obdavčitev, torej podobno argentinskim ukrepom. Medtem ko Argentina poskuša omejiti lasten izvoz, da bi obdržala raven notranjih cen, Urugvaj išče druge poti, kako povečati konkurenčnost in ohraniti zunanji trg ter sprostiti pritisk na notranje cene.

Veliki zaslužki multinacionalk

V letu 2007 je Latinska Amerika nudila multinacionalkam nadpovprečne zaslužke v naslednjih panogah: naftna industrija, primarne surovine (soja, zlato, baker), telekomunikacije in še posebno mobilna telefonija in širokopasovni internet. Največ tujega kapitala je v Latinski Ameriki po navadi vloženo v verige supermarketov, prehrambne panoge, tekstilno industrijo, železarne in cementarne. Dobički, ki so jih multinacionalke izvozile iz Argentine, so v letu 2007 dosegli odstotek DBP ali 2 milijardi dolarjev, kar je 21-odstotna rast v primerjavi z letom 2006. Argentinska podjetja v tujini so v istem obdobju ustvarila dobičke za le 162 milijonov dolarjev. Rekordni dobički tujih podjetij so doseženi kljub lanskemu padcu neposrednih tujih vlaganj. Zato podatki kažejo, da so se lani pojavili rezultati visokih vlaganj v preteklih letih.

V naftni industriji in rudarstvu pa v Argentini skorajda ni domačih podjetij. Največ dobička so, po podatkih centralne banke, poslale domov multinacionalke, ki delujejo v sektorju rudarstva in metalurgije (570 milijonov dolarjev), avtomobilske družbe (245 milijonov), kemična industrija (236 milijonov), naftne družbe (126 milijonov) ter prehrambna in tobačna industrija (114 milijonov). Ti podatki pojasnjujejo skoraj 70 odstotkov nakazil dobičkov v tujino.

Med naftnimi multinacionalkami, ki so lani prijavile veliko povečanje svojega obsega dela in zaslužkov v tujini in doma, je tudi brazilska Petrobras. Po vsej verjetnosti je tudi zato na očeh industrijske špijonaže. Družba je prijavila, da so jim ukradli disketo s podatki o najnovejšem odkritju naftnih nahajališč, na osnovi katerih bi lahko Brazilija postala pomemben izvoznik nafte v svetu.

Ogromne zaslužke prinaša tudi nezakonit posek amazonskih pragozdov. Velik del lesa se izvozi, kljub temu da so dokumenti pogosto ponarejeni. Februarja je Brazilija sprožila široko akcijo v kraju Tailandia, potem ko so ugotovili, da je ilegalni posek v zadnjih petih mesecih močno povečan. Tailandia je eden od 36 okrajev, kjer nelegalno posekajo največ deževnega pragozda. Leta 2030 na bi bila Brazilija imela za 20 odstotkov manj gozdnih površin. Brazilski inštitut za okolje ima evidentiranih 150 največjih podjetij, ki nelegalno sekajo les. Inštitut, ki ima 1700 inšpektorjev, nadzira tudi nedovoljeno trgovino z živalskimi vrstami. Leta 2005 je le 37 odstotkov lesa bilo posekano z dovoljenjem, zato okoljevarstveniki menijo, da tudi sedanji ukrepi ne bodo dali najboljših rezultatov. Razlog za to je pomanjkanje stalne kontrole in veliko možnosti, da se predpisi zaobidejo.

Mehika pa je svojo rast v preteklem letu ohranila predvsem zahvaljujoč večjemu črpanju zemeljskega plina, dobavi elektrike in rudarstva. Mehika računa, da bo tudi tako dala nov impulz lastni industriji, ki je po podatkih finančnega ministrstva v letu 2007 doživela najnižjo rast v zadnjih letih (1,4 %) in velik padec v primerjavi z letom 2005 (5 %). Lanskega decembra je bila rast industrijske proizvodnje še nižja, le 1,3 %. Vendar pa je v letu 2007 Mehika postala največji izvoznik mamila metanfetamina v ZDA. Mehika je po letu 2004 sicer zelo zaostrila uvoz kemičnih proizvodov, potrebnih za izdelavo mamil, vendar je kljub vsemu proizvodnja rasla po izredno visoki stopnji. Mehiški proizvajalci so preskočili vse ovire.

http://www.vecer.si/clanek2008031105302954

Domov

Nazaj