Opičji policaji

 

Znanstveniki inštituta v Santa Feju, New Mexico, so dokazali, da če izločimo iz skupine opice, ki so zadolžene za uvajanje reda – policijo, prihaja do razbijanja družbene enotnosti in do povečanja agresivnosti. Policisti dovoljujejo, da se opice med seboj družijo, vendar posredujejo, ko zadeve pričnejo polzeti iz kontrole in tako vračajo socialne odnose na raven, ki jo je lahko nadzirati.

V teh dneh, ko čakamo na famozno poročilo o delu policije v letu 2005, pozicija in opozicija ne izgubljata časa v izmenjavi gorečih puščic. Tudi sam časa ne izgubljam in pri branju raziskave med bratranci primati sem prišel do zaključka, da je anarhija nevarna nič manj kot pretirana kontrola. Ni dvoma, da so tudi v družbi homo sapiensa neoliberalizem in povečana svoboda, slabši nadzor in odsotnost organov prisile, povzročili, da so spolzeli odnosi, vse do ravni, ko ni več moč uspešno nadzirati posledic, med katerimi so najneprijetnejše razslojevanje in agresivnost – torej revščina, beda, kriminal, korupcija.

Neoliberalistična ideologija pa vse bolj preplavlja našo vas. Nismo vas? „Malo sutra“, kot pravijo nekdanji južni bratje. Dva milijona je v mestih kot Mexico City, Buenos Aires ali New York tri, štiri mestne četrti.

Minister Virant sprašuje, „zakaj bi denimo dvigovali plače policistom, če ponudba na trgu dela, pri razpisih, vsako leto za štirikrat presega povpraševanje in če nimamo nobenih težav z begom policistov …“? Hmm, nekam čudno razmišljanje o javni upravi. Minister do svojega mesta vsekakor ni prišel na osnovi ponudbe in povpraševanja. Ponudba in povpraševanje naj bi varovala našo državo? Če bi bilo tako, bi čez nekaj let imeli v policiji zaposlene samo še kriminalce.

Generalni direktor policije Jože Romšek, poleg tega, da je zatrdil, da ne bo novega zaposlovanja, je ugotovil, da je policijo iz administracije potrebno postaviti na cesto. Ali je bilo potrebno deset let, da se to ugotovi? Se spominjam, ko so začeli pred nekaj leti kriminalci vladati po ulicah Buenos Airesa, da je vlada poslala na ceste še tiste z velikimi trebuhi, ne samo priletne ženske in prikupna dekleta, ki so prej glancali le pisarniške stole. Mogoče so na ta način postali lahka tarča za neusmiljene kriminalce, vendar se moramo vprašati, za kaj pa so policaji? V pisarni ne bodo nikogar ujeli.

Mnogo je takih v Celju, ki jih je potrebno ujeti. Smo pred anarhijo ali pretirano kontrolo? Kakor kje. Denimo že dalj časa hočem posuti sol na rep policajem, pa jih nikakor ne ujamem. Celo na Lavi ne, kjer že vrabci čivkajo imena in priimke tistih, ki preprodajajo mamila, da ne omenjam banke ali pošte, kjer trepetajo blagajniki. S celjske policije pa sporočajo, da je v zadnjih letih padla preiskanost kaznivih dejanj pod 50%. Človek bi pomislil, da so jim tako naročili sodniki, vsaj dokler ne razrešijo zastarele predmete. Ne zagovarjam rambote po cestah, toda če bi nepridiprav videl, da se sto metrov stran sprehaja policaj, bi premislil preden bi šel razbijat izložbe. Govorim torej o boljši preventivi.

Na srečo je rešitev na dlani, pa še poceni je: pripeljimo opičje policaje. Ponudba na trgu dela je večja od povpraševanja, kajti poslednji podatki govorijo o tem, da celo famozno pleme goril v Tanzaniji povečuje svojo populacijo. Verjetno bodo kmalu razmišljali o širjenju življenjskega prostora in emigraciji. In nikomur ne bi bilo potrebno dvigovati plače, ker nas verjetno ne bi stali niti toliko kot zasužnjena ukrajinska „plesalka“.

Kdaj se je človek ločil od opic? Pred šestimi milijoni let? Glej ga zlomka, pravijo, da smo človeška rasa naprednejša od opic, pa zaostajamo za njimi kar šest milijonov let.

 
 © Marko Sjekloča in Celjan, junij 2006
 
Domov
Nazaj