Obnovljivi viri energije ogrožajo živali, tradicionalni pa ljudi.

Posledice »globalnega segrevanja« ali »klimatskih sprememb« so drastične. Rast globalnih temperatur do konca tega stoletja bo najverjetneje med 1,8 in 4 stopinj. Pretekli december, januar in februar so bili pri nas za najmanj 5 stopinj toplejši od zgodovinskega povprečja. Segrevanje vpliva na kmetijstvo, zavarovalništvo, porabo energije, gozdarstvo, letalski promet, turizem in predvsem okolje, saj se dviguje morska gladina in izumirajo živalske in rastlinske vrste. Vse to pomeni višje stroške za potovanja, rast cen hrane in negativne učinke na zdravje.

Nekoč je kubanski predsednik Fidel Castro predlagal, da se prepovedo klasične žarnice z žarilno nitko. Te proizvajajo od 95-97 odstotkov toplote in največ 5 odstotkov svetlobe. Trajajo štiri do petkrat manj kot varčne žarnice, toda stanejo devetkrat manj in zato jih še vedno kupujemo. Sedaj jih bo Avstralija kot prva v svetu prepovedala. Avstralija je med vodilnimi v uporabi alternativnih virov energije. Da je zadeva tukaj še precej zapletena, pa pove podatek, da je tudi ena največjih onesnaževalk in skupaj z ZDA, Kitajsko in Indijo ena tistih, ki se najbolj upirajo ukrepom za preprečevanje segrevanja ozračja, ki jih predvideva Kjotski protokol.

Ross Gelbspan v članku o pritisku naftnih in drugih lobijev na novinarje pravi, da večina novinarjev nima časa, dovolj profesionalizma ali želje, da se globlje posvetijo temam o katerih pišejo. Zanje je najlažje prepustiti se navajanju nasprotujočih si mnenj sogovornikov. Na ta način dajejo vtis objektivnosti, dejansko pa javnost zavajajo in najmanj begajo. Nekateri argumenti so namreč nedvomno znanstveno dokazani, zato ni potrebe iskati ravnotežij. Novinarska poročanja pa se pogosto prepuščajo mahinacijam, ki se okoli določenega vprašanja ustvarjajo, namesto vsebini, pravi Gelbspan. Na ta način opozarja, da za klimatske spremembe niso krivi le onesnaževalci in politiki, temveč tudi javnost, posebej novinarji, ki prebivalstvo ne osveščajo.

Nove poslovne priložnosti

Pri obnovljivih virih energije problemov ni malo; denimo odpor izgradnji naših prvih vetrnih elektrarn z argumentom, »da motijo divje živali, da niso ekonomične in da potrebujejo državne subvencije«. Pa vendarle, če bomo tako nadaljevali, bo konec stoletja Volovje rebro le še gola skala, po dolinah pa se bo ekonomično sprehajati le še s kamelami. Da se to ne bi zgodilo, je potrebno favorizirati tehnologije, ki okolje najmanj uničujejo, in sproti sanirati kar smo v zadnjih dveh stoletjih onesnažili.

Gospodarski subjekti pristajajo na nove tehnologije, če nekdo drug prevzame strošek. Strošek v preventivno pomeni veliko manjši strošek v kurativo, ki je vedno dražja od preventive. Glede na to, da so klimatske spremembe že tukaj, ostaja le še dilema ali bomo stroške pričeli sistematično plačevati že danes ali pa šele jutri.

Nove tehnologije morajo sicer dati odgovor na vprašanje človekovega vpliva na okolje ter razreševati vprašanje energetske varnosti. Vendar ni vse črnogledo, saj poslovnih priložnosti ni malo: varčevanje pri stroških in učinkovitejša poraba energentov (izolacija, nove tehnologije, kvalitetnejši motorji, druge oblike varčevanja); prehod na obnovljive vire (elektrovoltaični, vetrni, geotermalni ...); ostrejši standardi v gradbeništvu. Okoljevarstvene tehnologije so nov velik posel.

Neučinkoviti programi

Kaj lahko storimo sami? Premalo. Če zamenjamo deset navadnih žarnic z varčnimi, nas bo stalo vsaj 20 evrov. To ni način s katerim bomo prepričali državljane, da spremenijo obnašanje. Učinkovita bi bila vseslovenska akcija subvencioniranja cen varčnih žarnic, ki bi jo spremljala široka javna predstavitev.

Potrebne so spodbude, največ pa lahko stori država. Decembra je zaključen razpis v okviru projekta GEF (Sklad za svetovno okolje) in Ministrstva za okolje in prostor, v cilju financiranja (nepovratna sredstva) izrabe biomase za daljinsko ogrevanje (Iz Celja ni bilo prijavljenih projektov). To zgleda vsaj tako kot bi si gradili cesto čez sosedovo parcelo, pri tem pa bi nas subvencionirala celo država. Upajmo, da takih projektov država več ne bo financirala, kar so strokovno in tržno zelo dvomljiv način uporabe lesa, ne le s stališča proizvajalcev ivernih plošč, pač pa tudi zato, ker obstaja toliko prostora pri resnično obnovljivih virih energije.

Ekološki sklad ponovno pričenja s programom »ugodnega kreditiranja« okoljskih naložb, primernim za večje naložbe. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja nov program nepovratnih sredstev za financiranje izrabe obnovljivih virov. V lanskem letu je sredstva za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode in toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov prejelo le šest gospodinjstev iz Celja, poleg enega gospodinjstva za ogrevanje na lesno biomaso. Sredstev bo tudi tokrat premalo, programi pa tudi niso najboljši, pravijo poznavalci. 

Da občine, razen izjem, veliko ne morejo storiti, ni presenetljivo. Slovenski energetski program in zakon jih ne bosta sama po sebi prisilila v akcijo. Občine je strah, da bi odgnale vlagatelje, če bi preveč zahtevale. Največji onesnaževalci so sicer propadli, ker je propadla tehnologija s katero so se ukvarjali. Zato se denimo v Celju dela predvsem na saniranju preteklega onesnaževanja in omejevanju vpliva na najmanjšo možno mero, z uvajanjem najnovejše tehnologije deponiranja odpadkov, čiščenja odpadnih voda in plinov, predvsem s pomočjo javnega kapitala.

Vendar najbolj zaskrbljujejo nova onesnaževanja. Čeprav po vsej Sloveniji emisije ogljikovega dioksida padajo, rastejo emisije dušikovih oksidov zaradi povečanja cestnega prometa, kar je problem tudi v Celju. To ni le okoljevarstveni problem.

Celjska podjetja so v zadnjih letih posodobila tehnologije, ki varujejo okolje. Večina industrijskih voda se giblje v zaprtem krogu, plini se filtrirajo, sekundarna toplotna energija pa se dodatno izkorišča za gretje, kot denimo v Pocinkovalnici. V železarni Štore Steel pripravljajo nov projekt za koristno porabo odpadkov (žlindra, filtrski prah), ki nastajajo v proizvodnji jekla, predvsem v gradbeništvu. Podobno je nov proizvod iz odpadkov poslala na trg Cinkarna.

Kar zadeva energetike, pa je manj dogodkov. Med vredne omembe je treba šteti drugo minielektrarno na odpadni plin, ki jo bodo sredi leta postavile Javne naprave v centralni deponiji. EMO Orodjarna pa bo prva od večjih industrijskih objektov namestila termalne panele za ogrevanje sanitarne vode.

Pomanjkanje politične volje

Več od tega je moč storiti s pomočjo dobro zamišljene strategije, do pravih sprememb pa pride šele, ko nove tehnologije postanejo tudi tržno sprejemljivo obnašanje. Naša vlada ni sprožile ene vsedržavne (marketinške) akcije, subvencije in krediti za nove tehnologije ali izolacijo starih zgradb so premalo, da bi prepričali porabnike na spremembo obnašanja, širši javnosti pa tudi neznani, ker ni obsežne marketinške podpore. O novem vetru bomo lahko govorili šele takrat, ko bosta nafta in premog postala manj pomemben vir energije, ko bodo prevladovale naprave, ki izkoriščajo energijo sonca (in vode), vetra (tudi za izločanje vodika) in geotermalno energijo, kot dopolnilni viri pa zemeljski plin, biodizel, energija morja ali nuklearna energija. Zaenkrat je naš energetski program premalo ambiciozno zasnovan, posamezniki se še premalo zavedamo, denarja je premalo, zato je tudi »razvoj h gospodarnejši rabi in proizvodnji energije iz obnovljivih virov zrelo počasen«. Še vedno v največji meri računamo na premog, plin, nafto in nuklearno energijo. Največja zapreka na poti k čistejšemu planetu ostaja še vedno politika.

Nikolaj Torkar, energetska svetovalna pisarna:

Ministrstvo za okolje in prostor je tudi letos pripravilo program za nepovratno subvencioniranje vgradnje solarnih panelov in toplotnih črpalk. Zanimanje je veliko, vendar pa bo, kot kaže, tudi letos sredstev premalo. Na natečaju lahko kandidirajo posamični porabniki ali pa bloki z najmanj devetimi stanovanji. V energetski pisarni strankam pojasnimo podrobnosti, vlogo pa je treba oddati na ministrstvo. Pri nas je moč dobiti tudi informacije o kreditih Ekosklada.

Milka Leskošek, Javne naprave Celje, vodja razvoja:

Prej smo  deponijske pline zažigali  na bakli. Sedaj  izvajamo ukrepe, da se čim več plina zajame in se nato v mali elektrarni pretvarja v električno energijo. Teh plinov je toliko, da bomo zgradili še  dodatno elektrarno . Stranski proizvod je toplotna energija, ki jo bomo uporabili za  ogrevanje objektov in v pralnici avtomobilov. S tem  so močno zmanjšane emisije v ozračje in odpadne vode  so manj onesnažene, ker se sicer deponijski plin raztaplja tudi v izcednih vodah.

Stanko Stepišnik, direktor, EMO Orodjarna:

Izolirali smo fasado proizvodne dvorane, notranjost je klimatizirana in zrak se čisti preko filtrov. Celotna proizvodnja je opremljena z zaprtimi sistemi, odvoz odpadkov pa je organiziran preko mreže ECO sistema (olja, emulzije, naoljene odpadne krpe…). Deževnica je posebej speljana v Savinjo, z vmesnimi lovilci olja in zadrževalnikom vode pred večjimi nalivi. Nameščamo sončne panele za pridobivanje tople sanitarne vode.

Barometer:

Še pred dobrim desetletjem so številna podjetja v Celju močno onesnaževala vodo, zemljo in zrak. Kako ste se vi, vaše podjetje ali institucija vključili v napore  za ohranjanje okolja in izrabo novih virov energije?

Nikolaja Podgoršek Selič, Članica uprave - tehnična direktorica, Cinkarna Celje:

V Cinkarni Celje smo močno izboljšali učinkovitost čistilne naprave za razklopne pline ter uspešno preoblikovali del odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida v tržno zanimiv proizvod - belo sadro, uporabno v cementarnah in kmetijstvu. Smo pa v našem podjetju storili še precej več in enake načrte imamo tudi za prihodnost.

Petra Potočnik, Maksim d.o.o.:

Nova oprema in spremenjen tehnološki postopkek pocinkanja omogočajo zajemanje vseh emisij in čiščenje pred izpustom v okolje. Tokokrogi so zaprti in odpadnih vod več ni. Toplota dimnih plinov se izkorišča za ogrevanje sušilnice, tehnoloških kopeli in za talno gretje. Izkoristki so zato veliko večji. V podjetju Container bomo namenili največ pozornosti zmanjševanju emisij hlapnih snovi pri postopku lakiranja kontejnerjev in bomo prešli na barve na vodni osnovi.

Ludvik Stepančič, pomočnik direktorice Aero Celje:

Aero se trudi slediti zahtevam državne in evropske okoljske regulative. Pri novih investicijah se odločamo za tehnologije, ki so okolju prijazne. Starejše tehnologije ukinjamo ali jih posodabljamo, tako da dosegamo okoljske standarde ob sprejemljivih investicijskih in obratovalnih stroških. Glede porabe energije za ogrevanje smo še talci rešitev izpred desetletij, a tudi tu bomo porabo energije zmanjšali vsaj za eno četrtino.

Valentina Debelak, EMO ETT:

EMO ETT posveča varovanju okolja veliko pozornost. Z Ministrstvom za okolje in prostor smo sklenili pogodbo o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida do leta 2008, za najmanj  2,5 % na kilogram emajlirane posode. Zmanjšujemo porabo energije (plin, elektrika) na enoto proizvoda. O uporabi obnovljivih virov energije za  industrijsko rabo še nismo razmišljali, pozorno pa spremljamo ponudbo tudi na tem področju.

Harald Flis, zeleni Celje:

Kot predsednik OO Zelenih Celje sem problematiko tesno spremljal. Celjska industrija je nekoč precej onesnaževala, so pa v dvajsetih letih napravili mnogo. Nekoč je gozd nad Celjem bil požgan, sedaj pa je rastlinje spet oživelo. Nekoč v ogrevalni sezoni tudi nisi mogel iz hiše. Trenutno največji onesnaževalec je promet, ker uporabljamo avto za vsako malenkost. Jaz veliko uporabljam kolo.