Birokracija ovira Latinsko Ameriko

Argentina želi odplačati tudi dolg Pariškemu klubu. Venezuela nadaljuje proces nacionalizacij.

Raziskava Mednarodne finančne korporacije Svetovne banke (CFI ) je pokazala, da je v Latinski Ameriki za ustanovitev podjetja potrebno tudi do dve leti. Rekorder je Surinam, kjer je potrebno 694 dni, v Braziliji in Venezueli pa med tri in štiri mesece. V Braziliji je potrebno tudi 18 potrdil, 16 v Venezueli in 15 v Argentini. V Venezueli in Boliviji je prepovedano odpuščanje. Za izvoz je potrebno v Argentini, Paragvaju, Venezueli in Peruju med 7 in 9 potrdil. Med državami v Latinski Ameriki, kjer je najlažje opravljati gospodarsko dejavnost, je Čile, ki se nahaja na 40. mestu na svetu, vendar so vse latinskoameriške države nazadovale na svetovni lestvici. V Svetovni banki menijo, da je razlog v tem, da ostale države v odstranjevanju birokratskih ovir napredujejo hitreje. To je razlog, da je v neformalni ekonomiji zaposlenih skorajda polovica odraslega aktivnega prebivalstva. To pomeni, da ne plačujejo davkov, nimajo dostopa do kreditov, kar povzroča korupcijo in zaostajanje v razvoju, zaključujejo v Svetovni banki. 

Ob tem Latinsko Ameriko še vedno pesti problem zunanjega dolga. Eno največjih prestrukturiranj zunanjega dolga je izvedla Argentina, ki je prestrukturirala 102 milijarde dolarjev. Leta 2006 je odplačala tudi dolg do MDS v višini 9,5 milijard dolarjev. V zadnjih letih ni jemala mednarodnih kreditov, tudi zaradi strahu, da bi jih zasegla mednarodna sodišča na račun spornega prestrukturiranja zunanjega dolga, a je kljub temu rasla po stopnji večji od 8 odstotkov. V letu 2009 bodo obveznosti Argentine do zunanjega dolga dosegle 12 milijard dolarjev, dvakrat več kot v letu 2008. Zato se je argentinska vlada odločila s pomočjo fiskalnega suficita, ki je višji od treh odstotkov, odkupiti lasten dolg. Odplačala bo tudi svoj dolg pariškem klubu v znesku 6,706milijard dolarjev. Dolg bodo izplačali iz deviznih rezerv, ki so v začetku septembra bile 47,146 milijard dolarjev.

Na take ukrepe se je argentinska vlada odločila zaradi dejstva, da je Standard & Poors znižal argentinsko oceno, kar bo vplivalo na rast obresti. Drug razlog je predviden padec prihodkov od kmetijstva, posledica najhujše suše v zadnji 20 letih, kajti padavine so dosegle rekordni minimum v zadnjih 45 letih. Škoda v kmetijstvu in živinoreji bo dosegla milijardo dolarjev. Poginilo je že več kot 700.000 glav živine. Suša je prizadela najbolj vlažne province 'vlažne Pampe' (Buenos Aires, Santa Fe, Rio Negro). S pšenico je posejano 30 do 50 odstotkov manj površin. Strokovnjaki napovedujejo sušo, ki lahko traja tudi več desetletij. Zaradi sušnih obdobij so se kmetijske površine pričele širiti proti Andom, kjer pa je tveganje še večje. Argentinske težave ne bodo brez vpliva na svetovni trg, čeprav je letos opazen trend padanja cen kmetijskih pridelkov in povečanje zasejanih površin v svetu, predvsem posledica lanskoletne krize in povečane inflacije.

Venezuela nadaljuje z nacionalizacijami

V okviru načrta nacionalizacij v naftni industriji, bančništvu, telekomunikacijah, električni energiji, železarstvu, industriji cementa in drugih pomembnih gospodarskih panogah, je venezuelska vlada nacionalizirala mehiško cementarno Cemex, ki so jo obdolžili onesnaževanja okolja, ogrožanja zdravja ljudi ter uporabe stare tehnologije. Vlada bo ustanovila novo korporacijo, ki bo upravljala z nacionaliziranimi cementarnami. Po drugi strani je Lafargue z vlado dosegel sporazum, da bo svoj 89 odstotni delež v cementarni FNC prodal državi za 267 milijonov dolarjev. Tudi nizozemska Holcim je državi prodala svojo cementarno za 552 milijonov dolarjev.

Nacionalizacija bo prizadela tudi eno on največjih bank, Banco de Venezuela, trenutno v lasti španske banke Santander. Venezuela je že pred nekaj leti ponudila Santanderju odkup, vendar Santander ni hotel prodati, a je nato objavil namero prodati banko venezuelskemu bankirju Viktorju Vargasu, ki je sorodstveno povezan s španskim kraljem Carlosom. Banka je že bila leta 1994 nacionalizirana, kot posledica velikega zloma venezuelskega finančnega trga, v katerem je bankrotiralo 60 odstotkov bank. Leta 1996 je banko kupil Santander. Trenutno je aktiva banke vredna 890 milijonov dolarjev. Skupina Santander je največja južnoameriška finančna ustanova in lastnica večjega števila bank v Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Mehiki in še drugje.

Venezuela bo nacionalizirala tudi veleprodajo in prevoz goriva. Nacionalizacija bo prizadela tuje multinacionalke kot angleška British Petroleum, ameriške Exxon Mobil in ChevronTexaco ter lokalna podjetja Llano Petrol in Trebol, ki kupujejo gorivo od državne družbe Petroleos de Venezuela S.A. (PDVSA) in ga prodajajo lokalnim bencinskim servisom.

          Venezuelska družba CITGO, znana kot lastnica rafinerij in bencinskih črpalk v ZDA, je pričela na svojih črpalkah prodajati tudi venezuelsko kavo. V načrtu imajo prodajati kavo na 2000 bencinskih črpalkah od skupaj 7000, kolikor jih ima ta družba v ZDA, v cilju 'diverzifikacije izvoza v ZDA' in prodaje kvalitetne kave po sprejemljivih cenah, kjer 'imajo dobiček tako proizvajalci kot kupci', kot je dejal predsednik družbe Alejandro Granada. V preteklosti je Venezuela zanemarila proizvodno kave, čeprav so jo že v 18. stoletju pričeli gojili jezuiti.

Marko Sjekloča