Z mamili se moramo sprijazniti

»Z mamili se moramo sprijazniti«

Pripomočki, ki jih je pustil za sabo odvisnik v stolpnici na Lavi.

Zelo težko je razločiti kaj ni mamilo in kaj vse nas ne more zasvojiti: najpogosteje se omenjajo alkohol, tobak, marihuana, opij ali kokain. Lahko postanemo zasvojeni celo s čokolado, nakupovanjem, internetom, računalniškimi igrami, nogometom, tekom, celo seksom. Odvisnost od koke, kave in substanc, ki vsebujejo kofein, je znana že vsaj tisoče let, ko so pokazale raziskave na mumijah. Pred štiri tisoč leti so v Egiptu in Babilonu varili pivo. Stari Grki so na olimpijadah uporabljali poživila, da bi izboljšali fizične sposobnosti in ta navada se je ohranila še do danes.

Danes v italijanski reki Pad plavajo velike količine mamil. Tudi analiza ozračja nad Milanom in Rimom je pokazala prisotnost mamil. Skorajda ni najti dolarskega bankovca, ki ne bi imel sledi mamil. Če gremo na sprehod po mestih v Latinski Ameriki, bomo skorajda zagotovo začutili sladkast in težak vonj po marihuani. Če nas bo napadel ropar, bodo njegove oči motne, njegovo obnašanje neracionalno in nasilno, kar je znak, da je pod vplivom mamil.

Pri nas je obratno, odvisniki ponavadi ropajo v abstinenci. Mnogi si sami ne morejo pomagati, kajti znanstvene raziskave kažejo, da imajo nekateri po vsej verjetnosti gene, zaradi kateri so bolj pripravljeni postati odvisniki. Omamljanje pa ni značilno le za človeško vrsto. Znani so primeri omamljanja med čebelami, lemurji ali jaguarji.

V Slovenijo opijati prihajajo predvsem iz srednje Azije. Na trg Evrope prihaja 90% heroina iz Afganistana in je med najčistejšimi. Cenejša marihuana pa se vzgaja tudi v okolici Celja. Po mnenju Karmen Bailat iz Zavoda Vir, je danes najbolj nevarna konoplja (marihuana), čeprav jo nekateri neupravičeno štejejo med lažja mamila. Razlog je v tem, da jo je najlažje dobiti, je cenejša. Z zahoda prihajajo tudi velike količine kokaina, predvsem z letali ali ladjami iz Južne Amerike ali preko morja iz Afrike. Proizvodnja koke se v Južni Ameriki, ki je tam tradicionalna rastlina, povečuje. Zaradi učinkovitejšega načina obdelovanja polj in boljših kemičnih procesov je cena perujske koke v lanskem letu padla za 14% ali z 2,9 na 2,5 dolarja za kilogram. Kilogram kokaina, ki tam ne presega 800 eurov, nato doseže v Sloveniji 60.000 eurov. Kolumbija in Peru sta največja svetovna proizvajalca koke, ki je surovina za kokain.

Posledice uživanja mamil

Zavod Vir je eden petih podobnih centrov v Sloveniji, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti in rehabilitacijo. Zdravljenje ni obvezno in odvisniki prihajajo prostovoljno. Rehabilitacija traja dve leti. V programu imajo v povprečju 80 obiskovalcev mesečno, kjer so všteti tudi starši mlajših odvisnikov. Njihova prisotnost je obvezna. Posameznika obravnavajo psiho-socialno, to pomeni v njegovem okolju. Nekateri v začetku programa še ne opustijo jemanje drog, zato so potrebne nenapovedane urinske kontrole. Tisti, ki ne uspejo, gredo v komune, kjer je vse še bolj intenzivno.

»V vedno bolj tekmovalnem okolju je vse več nenavadnega obnašanja, ki se kaže v raznih oblikah, kot nakupovalna mrzlica, zasvojenost s cigareti, z računalniškimi igricami ipd. Starši izgubijo stik z otroki, ne obstajajo skupne aktivnosti kot kosila ali večerje in starši rešujejo svojo odsotnost s povečano žepnino. Tudi ni več vrednot,« pravi Bailatova.

Uživanje mamil vpliva na psihično in fizično stanje in spreminja vedenje. Pada koncentracija, pojavlja se hiperaktivnost ali otopelost, to pa pomeni za šolsko mladino pogosto izgubo letnika. Lahko pripelje do odvisnosti, škodi zdravju in medsebojnim odnosom, s čemer se mora ukvarjati ne le družina, pač pa celotna družba.

»Največ se ti problemi pojavljajo pri mladini ob praznikih kot je novo leto in ob zaključku šolskega leta, kjer je vpliv okolja tudi največji. Zelo velika je populacija odvisnikov med 13 in 24 leti in se tudi povečuje. V Sloveniji je mnogo mamil tudi med medijskimi osebnostmi, politiki in gospodarstveniki, ki na ta način želijo omiliti pritiske in vzdržati koncentracijo v dolgem delovnem dnevu,« pravi Bailatova.

Boj proti mamilom v Celju

Pristop do vprašanja mamil je drugačen kot denimo pri vprašanju zasvojenosti z alkoholom ali cigaretami. Proizvodnja alkohola in cigaret nista prepovedana, pač pa je omejeno in sankcionirano povpraševanje: prepovedana je prodaja in uživanje alkohola mlajšim osebam, prepovedano je uživanje pred vožnjo ali med delom, kmalu pa bo prepovedano tudi kajenje na javnih mestih. Govorimo o omejevanju povpraševanja.

Pri mamilih pa je drugače. Povpraševanje ni sankcionirano, pač pa proizvodnja in prodaja. To je prva anomalija sistema. Druga je v tem, da je kršenje zakonov pod vplivom teh substanc olajševalna okoliščina (!), pogosto tudi alibi. Če k temu prištejemo še nesklad med ponudbo in povpraševanjem, dobimo sliko vzrokov trdovratnega obstoja trgovine z mamili. Povpraševanje po mamilih spodbuja proizvodnjo in ponudbo, ne glede na kazni, kajti potencialni dobički so nesorazmerno višji od predpisanih kazni. Tudi to je eden od razlogov, da se boj z mamili izgublja. To potrjujejo podatki slovenske policije, ki odkrije med 5 in 10% vseh pretihotapljenih pošiljk. Izgublja se ta boj tudi na mednarodni ravni, saj cene mamil na svetovnem trgu padajo.

V boju proti uživanju in prodaji nedovoljenih substanc in z zasvojenostjo se ukvarjajo pri nas različne institucije, kot policija, zdravstveni zavodi, centri za socialno delo, uradi za delo, socialne službe v šolah, osebni zdravniki in psihiatri itn.

S koordinacijo dela na področju drog se ukvarja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Nuša Konec Juričič meni, da so droge, »kljub intenzivnemu delu, še vedno na razpolago in kot kažejo trendi, se bodo pojavljale nove in nove substance kot nadomestki za zadovoljevanje človekovih potreb in želja ter zahtev sodobne družbe.”

V Celju ni težav z nakupom mamil in prodajajo jih agresivno in javno, na očeh mimoidočih, mladine in otrok v vrtcih, po stanovanjih in se na stopnicah drogirajo. Število evidentiranih kazenskih dejanj v Celju po členu 196 Kazenskega zakonika, o posesti, proizvodnji in prodaji prepovedanih mamil, je poskočilo z lanskih 138 na letošnjih 230. Od petnajstih aretiranih pred dvema tednoma je policija ujela kar 7 povratnikov, od katerih so nekateri še vedno v postopku zaradi podobnih kršitev člena 196. Zato se pojavlja vprašanje učinkovitosti zakonov, sodišč in policije.

Vloga policije je predvsem odkrivanje, preprečevanje proizvodnje in prodaje nedovoljenih substanc (Čl. 196 KZ) in preprečevanje omogočanja uživanja mamil (Čl. 197. Po tem členu je denimo moč sankcionirati tudi tiste, ki odstopijo stanovanje za prepodajo in uživanje mamil). Janko Goršek s celjske policije pravi, da je premalo prijav državljanov, čeprav so za njihovo delo opažanja sosedov zelo pomembna. Zapori kot kaže, niso prava rešitev, ker je veliko povratnikov, čeprav so zaporne kazni kar visoke, od dveh let in naprej, zato policija sodeluje z drugimi institucijami tudi na preventivi.

»Mamila so tukaj in s tem se moramo sprijazniti,« pravi direktorica zavoda VIR Vida Vozlič. Drugače povedano, droge so vsakdanja zadeva, zelo težko jih bo sploh kdaj popolnoma izločiti iz uporabe in vedno bomo imeli težave z odvisniki. Ali je to človeška neracionalnost s katero se moramo sprijazniti?

Karmen Bailat, Zavod Vir:

Pomanjkljivost sedanjega sistema je v tem, da ni programov za tiste, ki se iz komun vračajo ponavadi v isto okolje kjer so prej bili. V Celju bi bilo potrebno organizirati nekaj podobnega komunam, kjer bi posameznike ločili od okolja in tudi od družine, ki ga več ne mora kontrolirati, ker so odnosi že zelo slabi. Taki posamezniki bi hodili še naprej v šolo, redno bi obiskovali tečaj skupaj s starši, vendar ne bi stanovali doma.

Nuša Konec Juričič, Zavod za zdravstveno varstvo Celje:

Ugotavljamo, da se pojav širi med vedno mlajše, tudi že med osnovnošolce; mladi največ posegajo po tobaku, alkoholu ter marihuani. V zadnjih letih prihaja po pomoč vedno več mladih ravno zaradi marihuane in z njo povezanih problemov, kot je izguba motivacije in popolna pasivnost. Narašča uporaba samega kokaina med mlajšimi odraslimi.

Janko Goršek, Policijska uprava Celje:

Naša naloga je predvsem zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog. Dobivamo anonimna obvestila ali opažanja, ki koristijo, toda skoraj 99% kaznivih dejanj v povezavi z mamili praktično odkrijemo z lastnim delom. To pomeni, da so rezultati vezani predvsem na delo policije. Imamo v največji meri opravka s povratniki. Zelo malo je takih, ki še niso bili obravnavani ali tudi že obsojeni.

Domov

Nazaj