Kosovo je država

Pretekli teden bo zaznamovan kot teden Albancev. Nastala je nova država, verjetno zadnji produkt razpada nekdanje Jugoslavije.

Na Kosovu se je rodila srbska državnost, verjetno v 9. stoletju, izgubljena leta 1389. V 14. stoletju je bilo na področju današnjega Kosova in Metohije 1,8 odstotka albanskih družin. V 17. stoletju je prišlo do velikega bega Srbov na sever. Nekdanji turški kosovski pašaluk je postal ponovno srbski po prvi balkanski vojni leta 1912. Takrat je bilo Albancev že 63 odstotkov. Med leti 1948 in 1981 se je odstotek Srbov in Črnogorcev zmanjšal še za polovico. Leta 1961 je bilo Albancev 0,7 milijona, leta 1981 pa že 1,2 milijona ali 77,4 odstotka. Rodnost Albancev je v sedemdesetih letih dosegla tudi 2,87 odstotka, Srbov pa le 0,7 odstotka. V zadnjih letih naj bi Kosovo in Metohijo zapustilo 330.000 Srbov. Kosovo je postalo etnično močno homogeno in nastala je nacionalna država. In primerjava: ko se je do druge svetovne vojne z izredno hitrostjo povečevalo število Italijanov v Argentini, je Mussolini menil, da je čas, da v Argentini nastane 'druga Italija'.

 

Pridnost in kolektivna moč

 

Jugoslavija je bila kot zarjavel avtomobil, s katerega deli kar sami odpadajo ali pa jih je moč odtrgati z roko. Albanci se v Jugoslaviji nikoli niso počutili najudobneje, vendarle ostaja vtis, da so Kosovo odtrgale ZDA. Zakaj so se ZDA tako trudile, da na Balkanu nastane nepregledno število nacionalnih državic? Ali to govori tudi o karakterju narodov, ki živijo na tem prostoru?

Značaj naroda pride jasno do izraza v izseljenstvu. Albanci so v krajih nekdanje Jugoslavije znani predvsem kot trgovci z zelenjavo in tudi kot gradbeni delavci. Japonci so ponekod znani kot lastniki pralnic in kemičnih čistilnic, Armenci so se usmerili v čevljarstvo in volnene izdelke, Italijani so imeli trgovine s sadjem in zelenjavo, Španci trgovine, Turki in Arabci so se ukvarjali z ročnim delom, Židje s tekstilno industrijo itn. Zanimivo, za Slovence pa ne bi mogli najti tipičnega opravila. Opirali so se le na 'pridnost', ne pa tudi na kolektivno moč in enotnost. Zato tudi niso imeli materialne moči, s katero bi si lahko 'prisvojili' določen gospodarski prostor. Tako so se tudi lažje asimilirali. Toda kosovski Albanci se v izseljenstvu niso asimilirali tudi v naslednjih generacijah. Tako pridemo do stare resnice – v slogi je moč.

© Marko Sjekloča in Celjan,  26. februar 2008

 
Domov
Nazaj