Pomorska bitka v ustju Rio de la Plata

Obletnica pomorske bitke v Rio de la Plata.

Dne 17.decembra 2002 poteka natanko 63 let od potopitve nemške oklepnice Graff Spee v ustju Rio de la Plata pred Montevideom.

Po bitki z britanskimi ladjami decembra 1939 se je žepna oklopnica umaknila v luko Montevideo, na odprtem morju pa so jo čakale angleške križarke Achilles, Ayax in Exeter, da nadaljujejo boj. Toda njena usoda je že bila znana, kajti približevale so se druge ladje, da bi ji zaprle pot. Urugvajske oblasti so odredile oklepnici za popravilo v luki le 72 ur, nato pa ji zapovedale izpluti. Obstajala je možnost, da jo Britanci zajamejo, zato se je kapitan odločil, da jo potopi. Graf Spee je izplul 17. decembra in ob osmi uri zvečer ga je nedaleč od luke posadka potopila. Še vedno je ob oseki možno videti vrh jambora, ladjo pa so prekrile usedline, ki jih prinaša Rio de la Plata.

Oklepnica je plula v vodah severnega Atlantika od konca leta 1938, deset dni pred začetkom vojne, 21. avgusta 1939, pa se je odpravila v južni Atlantik, z namenom preprečevati oskrbovanje zaveznikov iz Južne Amerike. Nato je samevala ob brazilski obali, 30. septembra pa je zajela prvo žrtev, britansko tovorno ladjo Clement. Oktobra je potopila nekaj ladij blizu afriške obale, novembra je zaplula v Indijski ocean, v začetku decembra pa se je vrnila v Atlantski ocean in približala ustju estuarija Rio de la Plata.

Tajni posnetki

Po vsej verjetnosti so iz tega časa nedavno odkriti filmski posnetki, ki so jih prikazali na argentinski televiziji, in ki so bili vsa leta skriti očem javnosti. Posnetki prikazujejo kako se je oklepnica zasidrala ob patagonski obali blizu Puerto Madrin. Obiskalo jo je večje število nemških izseljencev, nato pa so na obali za mornarje pripravili argentinski asado. V Evropi je že divjala vojna.

Dne 13. decembra se je Graf Spee srečal z angleškimi križarkami. Majhna nemška ladja z ne več kot 16.000 tonami, kot posledica omejitev Versajskega sporazuma, zato ni bila ladja, ki bi bila dovolj oklepljena in je bila neprimerna za pomorske bitke. Kljub temu je njena močna oborožitev izločila težko križarko Exeter in močno poškodovala lažjo križarko Ajax. Graf Spee se je zatekel v luko Montevideo, toda na zahtevo urugvajske vlade je moral izpluti. V tako kratkem času ladje niso uspeli popraviti, kapitanu pa tudi ni uspelo ubežati v Argentino, kjer je računal na boljši sprejem. Oklepnica je 17. decembra izplula iz luke, mornarji pa so ladjo nedaleč od obale, še vedno v urugvajskih vodah, razstrelili in se preselili na nemško trgovsko ladjo Tacoma. Z dovoljenjem urugvajskih oblasti so odpluli v Argentino, ki se je pritisku zaveznikov lažje branila kot Urugvaj, in se nastanili v Imigrantskem hotelu v Buenos Airesu.

Kapitan oklepnice Hans Langsdorff se je dva dni kasneje ustrelil, mornarje pa so medse sprejeli nemški izseljenci. Večina se je naselila v Villa General Belgrano v provinci Cordoba, kjer so si organizirali svoje življenje. Kapitana so pokopali v Buenos Airesu, kjer je še danes njegov grob.

Nemška trgovska ladja Tacoma je prav tista ladja, ki so jo tajne antifašistične skupine kasneje v luki Buenos Aires poskušale razstreliti. V tajni trojki, ki naj bi izvedla akcijo, je bil tudi primorski mladinec, tudi član izseljenskega društva “Ljudski oder”. Akcije niso izvedli, saj so ocenili, da bi 10.000 tonska ladja, polna goriva, napravila veliko razdejanje in povzročila veliko število žrtev.

Težko ohranjanje nevtralnosti

V Argentini so to bila leta, ko je sicer na oblasti prevladovala profašistična usmeritev, vendar se je Argentina držala ob strani. Toda argentinsko notranjepolitično življenje je bilo vse prej kot nevtralno. Bil se je ogorčen boj med “neutralisti” in “aliadofili”, pravzaprav med pristaši sil osi in simpatizerji zaveznikov. Čeprav so slednji proti koncu vojne prevladali, je med vojno prevladovala druga stran. V takih razmerah je bilo delovanje nemških agentov na argentinskih tleh neomejeno. Še več, med vojno so odkrili, da je argentinski konzulat v Barceloni bil sedež nemške tajne službe.

Leta 1936 je argentinski zunanji minister Carlos Saavedra Lamas prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi prispevka pri zaustavitvi vojne med Paragvajem in Bolivijo. Minister je bil zaveznik Velike Britanije, vendar nezaupljiv do ZDA. Tudi obisk predsednika Franklina Roosevelta leta 1936 ni uspel odtaliti argentinsko nezaupljivost do ZDA in prepričati Argentino, da se pridruži ameriški ideji v panameriškem varnostnem sistemu. Nezaupljivost do ZDA je ostala, razen kratkih obdobij po vojni, še vse do danes.

Argentinska vlada je imela do začetka vojne velike težave z nemško kolonijo, saj so v njej pričeli prevladovati nacionalsocialisti. Nacionalnsocialistična deologija o nemštvu vse do četrtega rodu je bila v nasprotju z argentinskim prepričanjem o “enakosti ras” in v nasprotju z argentinsko politiko asimilacije. Toda to nevarnost so uspeli zajeziti šele kasneje, v letu 1939 pa je bila Argentina še vedno raj za nacistične vohune.

Bitka med nemško oklepnico in angleškimi križarkami je imela predvsem dve posledici. Na eni strani je pokazala, da mednarodne dogovore v vojni nihče ne spoštuje. Nevtralnost v Evropi ni preprečila nemške invazije, prav tako pa sporazum iz Paname septembra 1939 o vzpostavitvi varnostne zone 300 – 1000 milj ob obalah Amerike nista upoštevali ne Nemčija ne Velika Britanija, ki sta uprizorili pomorsko bitko pred samimi obalami Urugvaja in Argentine, tako blizu obale, da so potek bitke v živo prenašali celo na argentinskem radiu.

Druga posledica pomorske bitke pa je bila, da se je Argentina aprila 1940 poskušala razglasiti kot država zunaj konflikta, kot alternativa nevtralnosti, ki je nihče ni spoštoval. Toda pod močnim pritiskom ZDA je Argentina lahko vzrdžala le na konceptu nevtralnosti, dokler ni marca 1945, dober mesec pred koncem, tudi sama napovedala vojno Nemčiji. Argentina je med vojno obdržala diplomatske odnose s silami osi in trgovala z obema stranema, kar ZDA niso sprejele, jo kaznovale z gospodarskim embargom in do konca vojne zahtevale od Argentine, da se vključi v vojno, čeprav je britanski premier Winston Churchill raje videl Argentino kot nevtralno državo, ki zalaga zaveznike z mesom in žitom.

Spomin na oklepnico

Še danes se v Argentini mnogi starejši, predvsem pa nemški izseljenci, spominjajo oklepnice Graf Spee. Predvsem je spomin ohranjen v nemški izseljenski koloniji. To je ena kolonij, ki je sicer tudi sama izgubljala nemške značilnosti, kot tudi ostali priseljenci iz Evrope. Vendar so nemške kulturne značilnosti kljub temu v precejšnji meri uspeli obdržati v nekaj manjših središčih.

Eno takih je kolonija Villa General Belgrano z okoliškimi vasmi, ki se je dolga leta branilo pred tujci. Nemški stil življenja in kulturo so poskušali obdržati le zase in daleč od oči javnosti, vendar pa so sčasoma pričeli spoznavati, da njihova posebnost lahko postane tudi izvor kvalitetnejšega življenja. Danes je eno najbolj poznanih argentinskih turističnih središč. Zgrajeno je v srednje evropskem stilu, zgradbe, ulice in številni predmeti v izložbah trgovin pa spominjajo na Nemčijo in oklepnico. Možno je kupiti tudi keramične ploščice in sestaviti podobo ladje v dolžini najmanj dveh metrov.

Deset kilometrov od Villa General Belgrano, v Valle de Calamuchita, se je naselil precejšen del mornarjev. Tam so zgradili tudi hotel s stotimi sobami in v tipičnem srednjeevropskem stilu. Na ulicah naselja je še vedno slišati nemško, starejši pa tudi med seboj govorijo samo nemško. Najmlajša generacija sicer med sabo govori špansko. Toda po fizičnih značilnostih tudi ta generacija ne more skriti, da njihovi geni izvirajo iz srednje Evrope.

Prebivalci vsako leto organizirajo svoj “oktoberfest”. Letošnji je trajal le dva tedna, ker je zmanjkalo piva (!). K temu so pripomogle visoke temperature okoli 35 stopinj, čeprav je do poletja manjkalo še kar dva meseca. In če kje na svetu, je v tej nemški koloniji sredi kordobeških hribov spomin na oklepnico, ki počiva pred urugvajsko obalo že 63 let, posebno živ, kljub temu, da je živih le še malo njenih nekdanjih mornarjev.

Buenos Aires, 12. 12. 2002

Primorski dnevnik

Domov

Nazaj