V Celju se še vedno gradi

Letošnja zima je šla na roko graditeljem, predvsem pa investitorjem, ki so dobro izkoristili za gradnjo ugodne zimske temperature. Po pričakovanjih gradijo največ individualnih stanovanjskih gradenj in adaptirajo stare zgradbe. Večje število manjših posegov investira Mestna občina Celje, na primer ureja ceste v okoliških naseljih, kanalizacijo v centru mesta, v Košnici, na Ljubečni, Babnem, Ostrožnem, v Lokrovcu, sanira plazove ipd. Poteka tudi gradnja petih večjih kompleksov, dveh z zasebnim in treh z občinskim kapitalom. Nekatera podjetja dograjujejo in izboljšujejo poslovne zgradbe, urejujejo kotlovnice, plinske in toplovodne priključke itn. Tudi Elektro Celje posodablja in gradi nove priključke, manj pa je novih plinskih priključkov.

Z javnimi sredstvi trenutno gradijo naslednje večje objekte: novo osnovno šolo na Polulah, osrednjo knjižnico v Celju in regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO). Osnovna šola na Polulah je gradbeno zahteven projekt, stal pa bo 79 milijonov evrov. Od tega bo država prispevala 20 odstotkov, ostalo financira MO Celje iz svojih sredstev. Kljub zamudi zaradi utrjevanja zemljišča in pripravi zemeljskih del za temelje naj bi bila šola zgrajena do jeseni, do začetka novega šolskega leta.

Drugo večje gradbišče v Celju, ki ga gradijo z javnimi sredstvi, je RCERO v Bukovžlaku. Prva faza obsega izgradnjo odlagališča, sortirnice s kompostarno, avtopralnice in upravne stavbe. Pogodbena vrednost investicije je bila 17,6 milijona evrov, končna vrednost pa bo verjetno 21 milijonov. Pričeli so tudi s pripravljalnimi deli za II. fazo projekta, ki obsega izgradnjo objekta za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (v vrednosti več kot 11 milijonov evrov). Odpadke bodo v teh objektih predelali, ostanek pa deponirali tako, da bo čim manj škodil okolju. Evropski kohezijski sklad prispeva 51 odstotkov kapitala, 11 odstotkov ministrstvo za okolje, ostalo pa iz proračuna 23 partnerskih občin, ki sodelujejo v projektu, in iz takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Objekt bo pričel poskusno obratovati oktobra letos, trenutno pa so dela približno na polovici. Prvi fazi bosta končani do konca leta 2009. Po treh letih od začetka delovanja prve mini elektrarne bodo pričeli izgradnjo druge, ki bo pline z deponije izkoriščala za proizvajanje električne energije. Investicija naj bi bila vredna milijon evrov.

Malo gradbenih del in adaptacij v mestu

ZPO, javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje, preureja celjski bazen in pripravlja ogrevanje bazenske vode. Tehnopolis trenutno miruje, pripravljajo pa se na ureditev komunalne infrastrukture v Gaberju. Z občinskimi sredstvi opravljajo tudi reurbanizacijo mestnega jedra, kamor je vključena obnova knežjega dvorca, dela na Starem gradu pa bodo trajala še vrsto let. V starem delu mesta, kjer je veliko zgradb v slabem stanju (tako zasebnih kot občinskih), izvajajo relativno malo gradbenih del in adaptacij.

»Brez zapletov ne gre,« pravi Silvo Plesnik, vodja oddelka za okolje in prostor in komunalo v Mestni občini Celje, »najbolj pa se zapleta zaradi arheoloških del, vodnega gospodarstva, vojske, železnice in tudi z lastniki, s katerimi pogosto ne pridemo do skupne rešitve.« Pri tem gre največkrat za urejanje pločnikov ali širjenje cest in utrjevanje bankin. Na licitacijah za izbor izvajalca, pravi Plesnik, se povprečno pojavlja 3  do 7 izvajalcev iz Celja, Velenja, Maribora in Ljubljane. »Dogaja se, da se nekateri, ki bi jih radi videli na natečajih, ne zanimajo za prevzem del. Favoriziranja izvajalcev pa ni,« dodaja Plesnik.

Gradi tudi zasebni kapital

Največje objekte v Celju gradi zasebni kapital. To so predvsem poslovni in trgovski centri, medtem ko novih proizvodnih objektov ni, razen manjših adaptacij ali vzdrževanj, ki jih izvajajo npr. Etol, Cinkarna ali Štore Steel. Merkcsha furnirnica gradi prizidek in rekonstrukcijo male elektrarne, nekaj manjših objektov se gradi tudi v industrijskih conah Trnovlje II in za Bežigradom. Med največja tovrstna gradbišča sodi nov poslovno-stanovanjski kompleks na Ljubljanski cesti, ki ga gradi Engrotuš, ter poslovni center na Mariborski, ki ga gradi Elektro Turnšek.

Engrotuš dograjuje stanovanjsko-poslovni objekt na Ljubljanski cesti, kjer je nekoč stala konjušnica. V pritličju bo večji trgovski center, v višjih nadstropjih pa bodo stanovanja, namenjena prodaji na trgu. Engrotuš tudi zaključuje adaptacijo blagovnice T, kjer bo v pritličju »sodoben market, prilagojen potrebam mestnega jedra,« kot pravi Anja Marjetič iz službe za odnose z javnostmi podjetja Engrotuš, kjer načrtujejo še več drugih investicij, ne le v Celju in okolici, temveč po vsej Sloveniji in na tujem.

Največ stanovanj v Novi vasi

»Naša prva investicija je bila leta 2004 izgradnja stanovanj za prosto prodajo,« pravi namestnica direktorja Lesnine LGM, Prodajni center Levec, Irena Krajnc. Pred kratkim so končali izgradnjo dveh stanovanjskih blokov s skupno 106 eno-, dvo- in trosobnih stanovanj v Novi vasi od katerih le še dve stanovanji nista prodani. Vmes je prišlo do spremembe zazidalnega načrta in so zgradili še garažno hišo. Lesnina je odkupila tudi 19.000 kvadratnih metrov zemljišča od celjske občine in na tem mestu  gradijo še tretji blok z 31 stanovanji, ki bo vseljiv decembra. Sledili bodo še trije t. i. 'vila' stolpiči, kjer bodo dvo-, tro- in štirisobna stanovanja. To je trenutno največje gradbišče za stanovanjske namene v Celju, Lesnina pa bo kmalu svoje investicije razširila še drugje po Sloveniji, saj v kratkem pričenjajo  graditi tudi v Lenartu.

Kar zadeva trgovske infrastrukture, ta v Novi vasi vsekakor ne bo slaba, saj sta od večjih centrov v naselju že Merkator in Tuš in nekaj drugih trgovin, pred otvoritvijo pa je nedavno zgrajeni trgovski center Lidl. V Dečkovem naselju sta končani tudi širitev in adaptacija IV. osnovne šole.

Kapital opazuje

Če povzamemo, se v Celju veliko gradi, največje investicije pa so v komunalne naprave in javne objekte, trgovske centre in v individualne hiše ali stanovanjsko izgradnjo za trg. Poleg gradnje trgovin prevladuje urejanje javne infrastrukture, ali tisto, kar velikokrat imamo za strošek. V sektorjih, kjer se sicer v hitro razvijajočem okolju ponavadi največ dogaja, torej tam, kjer se ustvarja nova vrednost, pa je veliko manj gibanja. Celjska podjetja vlagajo predvsem v adaptacije in modernizacije. Novih investicij ali prišlekov v primarnem sektorju (denimo v kmetijstvu), v industrijo in v sektor uslug, ni veliko. Ni jih zato, ker čakajo, ali bo Celje postalo plodna 'njiva' z razvojno strategijo, sistemskimi pogoji, podpornimi projekti (npr. dobro urejenimi komunalnimi zemljišči), olajšavami in spodbudami za hitro in (ali) dolgoročno rast podjetij. Nekaterih vlaganj sicer ni moč opaziti, kot so dejavnosti, ki temeljijo na znanju, ker velikih zgradb ponavadi ne potrebujejo. Tudi ni moč takoj opaziti vseh težav (arhitektonskih, inženirskih, okoljskih in drugih strokovnih, nato finančnih, birokratskih itn.), ki se ob tem pojavljajo. Predvsem pa primanjkuje dolgoročna strategija nadaljnjega razvoja mesta Celja in okolice, ki bi s pomočjo razpoložljivega znanja, potencialov in posebnih ukrepov, ki ji pozna današnja razvojna ekonomija, vse posege integrirala. Vendar je to že druga zgodba.

Silvo Plesnik:

Adaptacija osnovne šole na Polulah ni bila mogoča, zato smo pričeli načrtovati novogradnjo. Tako zelo zahtevne gradnje, kot je ta, v celjski občini že dolgo nismo imeli. Gre za zelo globok izkop, malo je prostora, zelo blizu pa so druge zgradbe. Nastala je zamuda, ki jo bo izvajalec verjetno nadoknadil.

Irena Krajnc:

Naša osnovna dejavnost je še vedno trgovina na veliko in malo z gradbenimi materiali, keramiko in sanitarno opremo. V gradnji stanovanj smo videli za naše podjetje novo tržno nišo. Prva faza izgradnje v Celju je pokazala, da smo se pravilno odločili.

Anja Marjetič:

Več investicij izvajamo v Celju in njegovi okolici. Letošnje leto bo vsekakor investicijsko zelo razgibano in intenzivno. Načrtujemo hitro širitev mreže naših trgovin, bencinskih servisov in zabavnih dejavnosti po celotni Sloveniji. Pričeli pa bomo tudi intenzivno prodirati na tuja tržišča.

Barometer

Ali se v Celju veliko gradi, je dovolj kapitala, obstajajo težave in zapreke? Kakšna je kvaliteta in funkcionalnost gradenj? Na ta vprašanja je odgovorilo pet Celjanov, ki se na zadeve spoznajo.

Marjan Šeško, podjetnik:

Menim, da izgradnja Celja poteka relativno dobro. Tudi naše podjetje se pripravlja na nove gradnje. Kapital se za pametne projekte še zmeraj najde, toda še vedno je preveč birokratskih zapletov. Nimam v mislih ravno občino Celje ali upravno enoto, zapleta se pri raznih zavodih. Mestno jedro je celotno zaščiteno, v avstrijskem Grazu denimo pa so sklenili kompromis med preteklostjo in sedanjostjo.

Lojze Škorjanec, Avtohiša Škorjanec:

Postopki za pričetek gradenj so še vedno prezapleteni in predolgi. Potrebuješ dvojno soglasje, poleti pa sploh ne moreš nič delati, ker tisti, ki odločajo, gredo na dopuste. V Celju je dosti novih bank, a so sprejele staro igro in se pretirano ne trudijo za nove komitente. Manjših in srednjih podjetnikov veliko ne nagovarjajo, še manj, niso konkurenčni. Obravnavajo te kot začetnika in ponujajo pogoje, ki niso sprejemljivi.

Leopold Drame, Alum Drame:

V Celju se gradi estetsko primerno. Toda v ozadju se dogajajo zadeve, kot denimo znana »hiša strahov«. Investitor želi biti čim cenejši, a na račun strank. Uporablja se slab in zastarel material. Ne upošteva se protipožarna varnost, še vedno vgrajujejo vrata, ki se odpirajo navznoter. Ne upošteva se varstvo okolja, trajnost objektov je kratka, pogosto trpi estetika … Skratka, nadzor nad izvajalci je še preslab.

Marjan Krajnc, direktor Adriatic Slovenica, PE Celje:

Trgovskih centrov imamo veliko in to je z vidika potrošnika dobro, pogrešam pa investicije v proizvodnjo. Kapital ni ovira. Ponuditi bi morali urejena zemljičša v industrijski coni  pod ugodnimi pogoji, ki bi pritegnili domače ali tuje investitorje. Občina in Tehnopolis bi morala biti nosilca atraktivne ponudbe, ki bo Celju dalo nov razvojni zagon.

Denis Topčič, vodja podružnice Volksbank – Ljudska banka Celje:

Ne manjka kapitala in je dosegljiv za dobre projekte pod zelo ugodnimi pogoji. Pogrešam pa več smelih gradenj kot je npr. v Graz-u Kunsthaus ali Murinsel, ki se fantastično ujema s staro arhitekturo. Tudi koncentracija objektov bi lahko bila boljša. Z novo športno dvorano in stadionom bi lahko nastal celovit športni park, ki bi namesto nekaj športov in shoping centra, ponujal vrsto športnih aktivnosti v smislu: Vse na enem mestu!