Razlogi visoke gospodarske rasti

        Kub podjetnikov Zlatorog je pretekli teden organiziral okroglo mizo na temo konjunkture in konkurenčnosti gospodarstva. Sodelovali so dr. Janez Šušteršič, UMAR, mag. Samo Hribar Milič z GZS, dr. Peter Stanovnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja in Aleš Mikeln, predsednik upravnega odbora celjske Območne gospodarske zbornice.

Ugodno evropsko poslovno okolje, slovenske primerjalne prednosti in možnosti inflacije so bila osnovna vprašanja razgovora. Prisotni so se strinjali, da je konjunktura v okolju najbolj pripomogla k 7,2 odstotni gospodarski rasti, Šušteršič pa je dodal še stabilizacijo gospodarstva pred uvedbo evra in javne investicije, predvsem v cestne povezave. Ne vidi velike nevarnosti pred inflacijo, kar potrjuje podatek, da ni pretiranega zadolževanja gospodinjstev. Smo blizu meje, ko bo potrebno dvigovanje obrestnih mer končati. Od slabih podjetij pričakuje, da se bodo prestrukturirala ali pa se ne bodo obdržala. Minili so časi državnega investiranja, je še dodal.

Prisotni so ugotavljali, da so slovenske prednosti porazdeljen izvoz in da sodeluje veliko sektorjev, čeprav je Milič dejal, da 13.000 podjetij od sedanje konjunkture nima koristi, da bo na dolgi rok visoka rast prej izjema kot pravilo, stanje tujih investicij je katastrofalno, nismo dosegli večje konkurenčnosti poslovnega okolja, Slovenija pa izgublja priložnost postati srednjeevropski tiger. Po Stanovniku javne porabe ne zmanjšujemo, raziskave in razvoj šepajo, imamo preveč nezaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, le 30% inovativnih podjetij, nizko število patentov, majhen znesek finančnih spodbud, malo rizičnega kapitala, banke pa tukaj veliko niso storile.

Koga bo bolela glava

Sledi logično vprašanje usmerjanja razvoja, kajti gospodarska rast ni isto kot razvoj. Verjetno poskusi nekaterih pripisati aktualni makroekonomski politiki večji del zaslug za gospodarsko rast, s ciljem pokazati, da ima nadzor, ne »pijejo vodo«. (Vprašanje je tudi kako se bosta ujemali povečana likvidnost bank ter rast obrestnih mer.) Nimamo podatka ali ima vlada pripravljene scenarije kako pretvoriti rast v razvoj, koristi pa porazdeliti enakomerneje, ali pa bo to vlogo prepustila trgu. Kajti visoka stopnja rasti skriva v sebi veliko nevarnost stihijskega prestrukturiranja gospodarstva: sčasoma postaja krog tistih, ki imajo koristi, vse ožji, socialne razlike pa vse večje. Če je to tako, nekoga čakajo večji glavoboli zaradi visoke gospodarske rasti kot če je sploh ne bi bilo.

Foto: Prvi z leve dr. Janez Šušteršič. Ali teorija »pije vodo«?