Članek spodaj ni nov, saj je nastal že leta 1998. Takrat je razviti svet bil v fazi pospešene elektronizacije finančnega poslovanja. Od takrat je svetovni bančni sistem zamenjal najmanj dve generaciji IT-ja. Toda pri ponovnem prebiranju članka sem prišel do presunljivega zaključka, da v Sloveniji na tem području banke niso storile koraka naprej....  Ostale so daleč zadaj za svetovnimi gibanji. Težave z uvajanjem transakcijskih računov so pokazale kako slabe odločitve so banke na tem področju sprejemale. Toda razen nekaj pritožb strank in nekaj kritike iz državnih institucij - ki pa so glavni osumljenec za težave, ker niso pripravile ugodne temelje za elektronizacijo bančništva, torej so svoje delo opravile slabo, veliko prahu ni bilo. Sistem je še vedno daleč od možnosti, ki jih nudi IT, na avtomatih pa še vedno ne moremo dobiti evrov, ne zadnjih gibanj na računu ipd.
        Če k temu dodamo negativne realne obrestne mere na depozite, konzervativnost slovenskega varčevalca, ki nima pravega načina izvleči se iz tega izkoriščevalskega primeža finančnega sistema in bank - namreč tudi sistem skladov se razvija v smeri, ki ne vzbuja zaupanja - in še večjo konzervativnost bank, je na dlani, da imamo identificiran vsaj en izvor težav v gospodarskem razvoju.
        Drug zaključek pa kaže na sistem privatizacije kapitala varčevalcev (poleg že razvpite privatizacije družbene lastnine - ali neke vrste primarne kapitalistične akomulacije), ki se zaradi negativnih realnih obresti preliva v večjo rentabilnost bančnega sistema in od tam v vrednost delnic, ki je tako zaradi specifičnosti slovenskega bančnega sistema in posebej finančnega sistema višja kot bi morala biti, s tem so večje tudi dividende, vse to pa gre v roke le peščici, posebej pa tistim, ki (so si) omogočajo nakupe prednostnih delnic, ki imajo vpliv na knjigovodstvena prikrajanja, na prilagajanja borznih gibanj in drug manipulativni inštrumentarij. Če bi hoteli poiskati manjkajoči kapital v privatizacijskih vaučerjih, bi ga vsaj del našli tukaj.
        Finančni sistem v Sloveniji ni do sedaj pokazal fleksibilnosti, ki je potrebna za visoke stopnje gospodarskega razvoja. Tuji finančni subjekti na naš bančni in finančni trg prihajajo zaradi nekaterih prednosti in boljših zaslužkov. Veliko novega in bistveno več konkurence ne prinašajo. Se pač prilagajajo našim razmeram.
        Naša dosedanja politika na finančnem področju je bila kompromisarska, brez smeri. Edini strateški cilj (čeprav bi to moral biti le taktični ali srednjeročni cilj) je bil vstop v Evropsko skupnost in EMS. Kot da bi te od zunaj vsiljene spremembe bile dovolj za prestrukturiranje finančnega sistema.
        V takih razmerah in neusklajenih sektorskih odnosih, posebej v soočenju finančnega sektorja z drugimi deli gospodarstva, posebej realno ekonomijo, se naš gospodarski sistem nahaja pred nizkimi razvojnimi stopnjami, najsi še tako govorimo o pospešenem razvoju in dohitevanju visoko razvitih. Toda pozor: nekateri sektorji so pred tem, da dosežejo nadpovprečne razvojne stopnje (ti. vprašljive lokomotive razvoja - priviligirane panoge, ki naj bi multiplikativno vplivale na rast gospodarstva, dejansko pa na daljši rok prinašajo neskladja, ki se nato razrešujejo na zelo divji način), drugi pa so že pred izdihom. V tem tiči nevarnost za celotno gospodarstvo, kajti populistična gledanja naravnana na štiriletne volilne cikluse potrebujejo le povprečje razvojnih stopenj za celotno gospodarstvo. V tem loncu se skrivajo tudi gospodarske panoge, ki zamirajo, životarijo ali celo zapuščajo Slovenijo. Toda ni problem v umiranju tehnologij ali panog, problem je v ne-nastajanju novih.
Če se sedaj vprašamo odkod toliko socialnih podpor v Sloveniji, je iskati razloge ravno tukaj.
 
Dosedanja gospodarska politika je bila:
1- Usmerjena predvsem v nabiranje pogojev za vstop v evropske mehanizme;
2- Samozadovoljna z uspehi nekaterih panog in nekaterih nastajajočih slovenskih multinacionalk, čigar rezultate pa je težko pripisati genialnosti njihovih vodstev, veliko prej objektivnim razmeram, ki so nastale v Evropi in na Balkanu;
3- Prelivala je proračunska sredstva v socialne podpore brez trajnih učinkov;
4- Statistično in kratkoročno (denimo samozaposlovanje) prikazovala ugodnejše pokazatelje nezaposlenosti;
4- Ni ustvarjala pogoje za nastanek trga dela;
5- Omogočila je perpetuiranje vodstvenih kadrov na čelu podjetij, kjer pogosto uspešnost podjetja ostaja za individualnimi interesi vodstvenih kadrov, za poslovne neuspehe pa nihče ne odgovarja (praktično ni stečajev, ni pravih kazni za administrativne in druge manipulacije itn.);
6- Privatizacijske napake je poskušala popravljati s protirazvojno davčno politiko;
7- Ni iskala strateškega izhoda in realne alternative propadajočim gospodarskim panogam;
6- Razne deviacije, kot divja privatizacija, korupcija in kriminal so zato le objektivna posledica neučinkovite in kratkovidne gospodarske politike;
7- Da ni prišlo do globoke gospodarske krize je iskati razloge le v tem, da so določene panoge v Sloveniji pokazale zdrave temelje, pokazale sposobnost (in njeni vodstveni kadri dojeli nujnost) prilagajanja evropskim tokovom. (Pozor: večina slovenskega gospodarstva je ujetnik evropskih tokov in zato ponekod gre v nasprotni smeri svetovnim tokovom. V tej točki imajo nekateri prav, ko trdijo, da smo Beograd zamenjali z Brusljem.)

 

 

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

 

Proces elektronizacije bančnih uslug[1] je še vedno na začetku in potrebno bo veliko naporov, da se standardizira, tehnološko stabilizira, rutinizira in uveljavi, tudi v ZDA, ki so to dejavnost najbolj razvile.

Razvoj interneta, ki predstavlja osnovo bodočega bančnega poslovanja, je skokovit. Lani je vrednost poslov opravljenih preko interneta dosegla 7-8 milijard dolarjev, leta 2002 pa se bo povzpela na 327 milijard dolarjev. Trenutno se 5% oblačil kupuje preko interneta. Velik denar, ki mora končati v banki.

Internet je še pred kratkim bil igrača mladih. V ZDA 50% Američanov med 16-im in 34-im letom starosti uporablja internet. Ostali del sveta, razen Kanade, razvite Evrope in Avstralije, je z internetom precej zadaj, z nekaterimi državami, ki o tem še ne razmišljajo. Septembra 1997 je po internetu brskalo 61 milijonov odraslih, aprila 1998 pa že 78 milijonov. V istem obdobju je na internetu preverjalo finančne informacije in iskalo nasvete 10 milijonov ljudi, toda številka se od takrat ni spremenila, kot poroča študija Inteco Corp. Poslovanje s finančnimi instrumenti na internetu je poskočilo za 44%, z 1,8 milijona na 2,6 milijona poslov aprila 1998.[2]

Med 50% in 70% operacij na področju investicij se danes opravlja preko elektronske komunikacije. Ostala področja poslovanja še niso tako daleč. Ne preseneča, da je področje financ vodilno. Toda zaslužki bank ne gredo v koraku z razvojem komunikacij. Predvideno je, da bodo dosegli 13% zaslužka od zaračunanih uslug. Kje je torej račun? V povečanju števila strank in v novi vrsti bančne ponudbe.

Čeprav začetki elektronizacije bančnega poslovanja in informacij segajo še v čas pred internetom, danes mislimo predvsem na internet. Vendar se možnost komunikacije ne omejuje samo na internet. Telefonske bančne usluge so bile prva oblika elektronskega poslovanja, kasneje pa so nekatere banke razvile lasten programski paket s katerim je možno računalnik neposredno priključiti na bančni sistem. Večina bank je zadržala v ponudbi vse tri oblike poslovanja.

Prva banka, ki je uvedla sistem domačega bančništva, je Security First Network Bank iz Atlante, ZDA, za katero še danes velja, da ima stroške poslovanja med najnižjimi na svetu. Zato podatek, da ima na tržišču najboljše obrestne mere, ne preseneča.

Banke po svetu so lani vložile v telekomunikacije in mreže 4,92 milijarde dolarjev, kar je 7% vseh stroškov na področju opreme. Vlaganja rastejo 7,17% letno in leta 2000 naj bi vse banke sveta vložile 7 milijard dolarjev v telekomunikacije in mreže. Evropske banke so leta 1997 vložile 1,5 milijard dolarjev in za leto 2003 je predviden skok na 2,7 milijarde dolarjev.

Elektronske bančne usluge so najbolj trazvite v poslovanju s prebivalstvom. V prvi polovici tekočega leta je bilo na elektronsko bančništvo priključeno 3,3 milijona domačih porabnikov in dve leti poprej 1,1 milijona. Forrester Research predvideva, da bo številka do leta 2003 zrastla na 20,9 milijonov. Banke, ki poslujejo s podjetji v tem trendu zaostajajo, eden od vzrokov je specifičnost programske opreme, ki zaostajajo v primerjavi z lahko dosegljivimi programi kot Intuit ali Money. Drugo vprašanje so še neizdelani standardi. Toda ko podjetja prehajajo na internet, se bodo tudi banke, ki jih spremljajo, srečale z novimi izzivi.

Glavna področja bančne dejavnosti na internetu obsegajo internet bančništvo (Internet banking), domače bančništvo (PC banking) in informacije preko interneta (Web-based information delivery) ali internet marketing. Te dejavnosti so postale del bančnega poslovnega načrtovanja. Domači računalnik ali računalnik v podjetju postaja prava bančna podružnica, uporabnik bančne ponudbe pa neke vrste prostovoljni bančni uslužbenec.

 

TEHNOLOGIJA, BANKE IN UPORABNIK

 

Da so internet bančne usluge v ekspanziji, pričajo tudi napori velikih svetovnih računalniških hiš kot Microsoft, Intel, IBM. IBM je leta 1996 s 15-imi največjimi bankami v ZDA ustanovil informacijsko mrežo z imenom Integrion Financial Network. Microsoft v dogovoru z večjim številom bank v programskem paketu Money od verzije 97 naprej nudi uporabnikom bančnih uslug internet povezavo. Tudi Intuit, ki ga je nekoč Microsoft imel namen kupiti, pa tam o tem niso hoteli niti slišati, je postal močna programska firma in edina prava konkurenca Microsoftu, ki nudi programe s katerimi se lahko opravlja ne samo domače bančno poslovanje, pač pa tudi zahtevne finančne programe. Prihaja že nova tehnologija s katero bo mogoče opravljati bančne posle doma na podoben način kot sedaj z avtomati, z dotikom ekrana, na pomolu pa so tudi programi, ki bodo ubogali na zvočni ukaz.

Še tako dobra informacija na internetu o bančni ponudbi je neučinkovita, če ni nikogar, ki bi ga prebral, če internet ni dovolj uveljavljen. To pa naj ne bi bilo odvisno od bank. Ali pa?! Kar nekaj bank v ZDA (Npr. Apollo bank) se je odločilo ponuditi tudi internet priključke in ne čakati, da bo nekdo drug razvil lokalno mrežo.

Nekatere banke nudijo strankam specializiran programski paket s katerim je možno priključiti računalnik neposredno na bančni sistem, toda večina se odloča za posredni sistem, preko interneta in komercialnega programskega paketa. Prvi sistem je sicer bolj varen, kajti internet je odprt sistem z mnogimi varnostnimi luknjami. Če pa vse to odpove še vedno obstaja možnost neposredne telefonske povezave in vnosa podatkov preko telefonske številčnice.

Mnoge banke v svetu še niso razvile prave bančne po­nudbe preko interneta. Ta je predvsem omejena na informativno funkcijo. Razlogov je še več, eden od teh je vprašanje varnosti komunikacij. Toda z napredkom tehnologije se tudi to področje hitro razvija. Sicer je s sedanjo tehnologijo in predpisi, ki ščitijo stranko, večja varnost zagotovljena stranki kot bankam. Vse resne banke prevzemajo nase rizičnost od zunanjih vdorov v bančni sistem. Študija PSI Global kaže, da v ZDA 29% vprašanih, ki še nima elektronskega bančnega računa, verjame v dovolj varno internet bančništvo. Med vprašanimi, ki imajo do enenga leta izkušenj z internet bančništvom jih ima pozitivno mnenje o varnosti le še 18%. Kaže, da se bolj zaupa neposredni povezavi, izogibajoč se internetu. Tako misli 56% vprašanih.

Kljub vsemu imajo večje banke danes že med 10.000 in 100.000 elektronskih računov, številke pa se vsak dan povečujejo. Bančna ponudba je v svetu v nenehnem razvoju in bančništvo je med dejavnostmi, ki so najbolj odvisne od mod­erne tehnologije. Če samo pogledamo finančno borzo. Tukaj bomo srečali najdražje monitorje s tekočimi kristali, nešteto direktnih povezav s celotnim svetom, najnovejšo telekomunikacijsko opremo. Brez tega danes že marsikateri finančni instrument ne bi deloval. Tehnologija odpira številne nove možnosti, na drugi strani pa obvezuje na prestrukturiranje, če se želi ostali blizu glavnih gibanj.

Banke so konzervativne v odločanju, kar se kaže tudi na področju elektronizacije. Sicer banke niso edine, kajti nedav­a raziskava je pokazala, da so tudi starejši managerji evrop­skih firm skeptični do internet prodaje. Pojavljajo se mnenja, da bi banke morale več storiti za promocijo in ustvarjanje lastne znamke. V eni od raziskav je 18,5% vprašanih odgovorilo, da bi poslovalo z Mc Donaldsom, če bi bil banka. To kaže, da banke niso uspele izgraditi slike o sebi kot je to us­pelo trgovskim znamkam. Nekateri menijo, da banke na internetu dajejo več na izgled svoje stranice kot na inovacije.

Uporabnik bančnih uslug se v zvezi z bankami najraje spominja vrst, težav s telefonskimi informacijami, nervoze na šalterjih in raznih neugodnih presenečenj. Zato je migracija klientov med bankami običajna. Z druge strani se banke zavedajo, da se je za vsako stranko potrebno boriti in tradicionalne metode že več niso dovolj. In kaj je lepšega kot doma iz naslonjača prebrati zadnji izpisek, preveriti stanje vseh računov, obrestnih mer, vse to brez drugih stroškov kot telefonskih impulzov, ali plačati račune, zamenjati tolarje, prenesti valuto z enega na drugi devizni račun, kupiti delnice, celo obnoviti izpraznjeno gotovinsko kartico, itn.

V začetku elektronske dobe so banke zaračunavale programski paket za priključek na bančno mrežo, toda danes že to ni več praksa. Cene elektronskih uslug se formirajo podob­no kot za klasične bančne usluge. Nekatere ameriške banke zaračunavajo za elektronski bančni račun med 5$ in 10$ mesečno. Druge spet ne zaračunavajo stroškov uslug na transakcije opravljene preko interneta, računajoč na to, da bo ponudba privabila čimvečje število novih strank. Nekatere banke zaračunavajo stroške le za transakcije do določene vsote (npr. 5000$).

V ZDA se najhitreje razvija sistem Elektronskega plačilnega sistema (EBPP), ki je omogočil veliko zmanjšanje stroškov na račun ukinitve milijonov čekov in ostalega papirja.

 

Pozitivni učinki elektronskega bančništva.

 

· Zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja: manj papirja, izginja potreba po klasičnem bančnem okencu, banke ne plačujejo stroškov komunikacije.

· Stranki prihrani čas: krajša vrste v bankah in omogoča hitro in natančno informacijo o stanju računa ali bančnih uslugah. Pred bančnim okencem stojimo večino časa zato, da bi dvignili izvode, gotovino, plačali račune, preverili prispele čeke, kar bančništvo na internetu kaj hitro rešuje. Posredno banke s ponudbo uslug preko interneta vplivajo na odločitve strank, da se priključijo na internet.

· Ker je komunikacija multimedijska, je zanesljivost informacije lahko preverljiva.

· Pospešuje kroženje denarja in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti.

· Vpliva na spremembo poslovanja banke, profil bančnih uslužbencev, ki niso več administrativni delavci, ki vpisujejo v knjige ali štejejo denar, ampak se posvečajo bolj dinamičnim poslom.

· Odpira nova tržišča. Ker je domači računalnik postal bančna podružnica, ni nujno, da je stranka v istem mestu kot je banka. Na ta način se razbijajo fizične meje tržišča.

· Vnaša nove elemente v makroekonomsko politiko. Uveljavljanje elektronskega denarja bo zahtevalo drugačno monetarno politiko, spremembe v statistiki in večjo disciplino bank.

 

Bodočnost komunikacij je na internetu.

 

Internet bo dobil močno vzpodbudo, ko se vzpostavi svetovna satelitska mreža hitre internet komunikacije. Po vsej verjetnosti bo v bližnji bodočnosti internet priključek del lastnega marketinga, tudi bank - in zastonj. V ZDA že sedaj nu­dijo zastonj dvomesečni internet priključek v primeru priključitve na (bančno) mrežo.

Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir bo izginil. Banke so bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo raču­nalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.

Banke se bodo z razvojem tehnologije (tj. povečanjem produktivnosti) odrekle nekaterim dejavnostim, ker jih bodo izpodrinile druge, bolj donosne.

Spremembe sprožajo vprašanje, kaj je banka in kdo bo opravljal posle preko interneta, kajti meje se brišejo in pričakovati je, da bodo banke posegle v trgovino ali pa trgovina posegla v bančništvo. Nastajajo Internet banke brez palač, z le nekaj podružnic ali pa še teh ne. V ZDA je centraliziran Elektronski plačilni sistem požel uspeh. Stranke imajo pristop zastonj, medtem ko banke plačujejo članarino.

Širitev elektronskega bančništva se sooča s psihološko zavoro, začenši od tega, ali zaupati denar nekomu, ki ga ne vidimo, danes je, jutri morda ne. Dvajset nadstropna zgradba banke je veliko bolj prepričljiva kot elektronski naslov. Zato bo v obdobju elektronizacije uslug blagovna znamka še bolj pomembna.

Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala opsesija, hoditi vštric s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva.

Kje je tukaj Slovenija? Ko se brska po internetu, se na naslovu Banks of Slovenia (AAAdir Directory of world Banks, www.aaadir.com/europe/slovenia.html) prikaže naslednje obve­stilo: “The Central Bank of Slovenia. si Address Rudarska 3, Velenje … No internet banking No”?! Kot je bralec verjetno že sam zaključil, je napačen le prvi del informacije.

Buenos Aires, september 1998

© Marko Sjekloča in Bančni vestnik

 

[1] Angleška terminologija je še vedno neenotna. Obstaja mnogo izrazov s katerimi se označuje isto, npr.  “home banking”, “virtual banking” ,“netbanking”, “PC banking”, “webbank” itn. označujejo bančne usluge preko interneta, ali domače bančništvo.

[2] Toda vse kaže, da je največji uporabnik tehnoloških inovacij svet homoseksualcev. Po raziskavi Simmons Market Research kar 52% uporablja elektronske usluge, v primerjavi s 15% heteroseksualcev. G&L je tudi prva banka homoseksualcev in lezbijk.

 
 
Domov
Nazaj