Ekvador ne more več odlačevati zunanjega dolga

Ekvador ne more več odplačevati dolga

V ponedeljek, 15. decembra, je Ekvador "bankrotiral", saj država ni mogla plačati 30,6 milijona dolarjev prispelih obresti zunanjega dolga

Ekvadorska prekinitev plačevanja zunanjega dolga ni neposredna posledica sedanje svetovne finančne krize, kajti država se sooča s finančnimi težavami že dalj časa. Nafta je najpomembnejši izvozni artikel Ekvadorja. Dokler so bile cene nafte visoke, ji je uspevalo plačevati dolgove, sedaj pa so cene močno padle in s tem tudi prihodki države.

Predsednik Rafael Correa se sooča tudi z obtožbami, povezanimi s kanadsko naftno družbo Ivanhoe. Investicija te družbe v novo naftno nahajališče v Amazoniji je največja investicija v naftno industrijo v zadnjih letih, je izjavil predsednik Correa. Ekvador je že večkrat predlagal, da mednarodna skupnost plača odškodnino za opustitev načrtov črpanja nafte v ekološko zaščitenem območju Amazonije.

V Ekvadorju pet naftnih multinacionalk

V začetku leta je v Ekvadorju nafto črpalo pet multinacionalk, francoska Perenco, španska Repsol YPF, brazilska Petrobras, kitajska Andes Petroleum in ameriška City Oriente s sedežem v Panami. Vlada je zahtevala, da podpišejo nove pogodbe, po katerih ne bo več možno družbam plačati dela storitev v nafti. Družbe so nasprotovale predvsem zahtevi, da si dodatne dobičke, ki izvirajo iz višjih cen, kot so določene v pogodbi, delijo po načelu 99 odstotkov državi in odstotek multinacionalki. V prejšnjih pogodbah so si jih delili na pol. V bistvu je to vprašanje delitve nacionalnega bogastva, ki so ga v zadnjih letih južnoameriške države praktično poklanjale tujim multinacionalkam, pogosto v zameno za mednarodno finančno pomoč, ki pa je države potiskala v še večje strukturne težave, dolžniško krizo. Multinacionalke poskušajo ekvadorske zahteve zamegliti s trditvami, da se država ne drži pogodb, da se pogoji neprestano spreminjajo, kot je dejal ekvadorski minister za rudarstvo in nafto Derliz Palacios in obtožil multinacionalke za zavlačevanje in neresnost. Najdlje se je upirala novi pogodbi španska družba Repsol YPF, ki pa je po ultimatu vlade tudi sama sprejela nove pogoje poslovanja. Od junija 2008, po ukinitvi vizumov z vsemi državami sveta, se Ekvador sooča tudi s problemom nelegalne trgovine z ljudmi, predvsem kitajskimi, ki poskušajo nezakonito priti v ZDA. Samo skozi letališče Quito mesečno v Ekvador pripotuje okoli 1500 kitajskih državljanov. Po podatkih emigracijskih organov naj bi med junijem in oktobrom v Ekvador prispelo 9921 kitajskih državljanov, v istem obdobju leta 2007 jih je prišlo 339. Po podatkih ekvadorske policije mora vsak emigrant plačati 70.000 dolarjev, ki jih odplačuje s svojim delom, ko prispe v ZDA, kar praktično pomeni dolga leta suženjskega dela.

Zgodovinski mehiški naftni zakoni

Mehiški parlament je konec oktobra sprejel zgodovinski paket sedmih zakonov, s katerimi so 70 let po nacionalizaciji v naftno industrijo ponovno dovolili vstop zasebnemu kapitalu. Ta bo sicer omejen in nadzorovan, vendar je levica v parlamentu nasprotovala nekaterim rešitvam, ker po njenem mnenju odpirajo vrata k denacionalizaciji naftne industrije. Zaradi tega so zakoni bili sprejeti s preglasovanjem. Poslanci pa so zavrnili idejo predsednika Felipa Calderona, po kateri bi zasebni kapital lahko gradil rafinerije in z njimi upravljal. Tudi Mehika kot protiplačilo ne bo uporabljala nafte.

Mehika, ki je ključna točka v ilegalni emigraciji v ZDA, vedno ostreje pritiska na ZDA, da spremeni svojo imigracijsko politiko. Nekdanji mehiški predsednik Vicente Fox je pozval novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obamo, da postavi ekonomsko in migracijsko politiko "na realne noge, kajti v predvolilni kampanji tega ni napravil". Fox je kritiziral Obamo tudi zaradi njegovega dvoma o severnoameriškem sporazumu o prosti trgovini (NAFTA) z besedami, da imajo "največje koristi od sporazuma ravno ZDA". Fox, predsednik države med letoma 2000 in 2006 in desničarske stranke PAN, je kritiziral tudi Venezuelo, Nikaragvo, Bolivijo in Ekvador zaradi protitržne ali tako imenovane "anti-neoliberalistične" politike teh držav. Kritiziral je predsednika Venezuele Huga Chaveza z besedami, da je "osel", ker je izjavil, da tržna ekonomija ni koristna.

Ker je cena venezuelske nafte padla s 87 dolarjev julija na 35 dolarjev za 159-litrski sodček decembra in ker naftni prihodki predstavljajo polovico fiskalnih prihodkov države, je Standard & Poors znižala venezuelsko oceno s stabilne na negativno. Zaradi padca prihodkov namreč pričakujejo, da bo domača valuta devalvirala, morebiti bo poskočila davčna stopnja ali se zmanjšalo subvencioniranje. Ker pa je Venezuela pred novim volilnim ciklusom, v Standard & Poors menijo, da bo to onemogočilo potrebno prestrukturiranje gospodarske politike kot posledice spremenjenih razmer na svetovnem trgu. Finančni minister Ali Rodriguez je izjavil, da Venezuela ne namerava spreminjati proračuna, računajoč po vsej verjetnosti na 65 milijard dolarjev deviznih rezerv. Venezuela je svoj proračun temeljila na predpostavki, da se bo cena njene nafte v letu 2009 stabilizirala pri okoli 60 dolarjih za 159-litrski sodček.

Marko Sjekloča

http://www.vecer.com/clanek2008121705389373

Domov

Nazaj