Latinska Amerika za čista goriva

Latinska Amerika za čistejša goriva

Težave v pogajanjih o prosti trgovini. Brazilija poskusno uporablja novo vrsto dizla v mestnem prometu. Mehika z Evropo in Japonsko na čelu v uporabi čistejših goriv.

V klimi popolnega zastoja globalnih pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) so se intenzivirala dvostranska pogajanja. Eno takih je tudi pogajanje med Kanado in štirimi srednjeameriškimi državami Gvatemalo, Salvadorjem, Nikaragvo in Hondurasom. Vendar pa so pogajanja prišla do mrtve točke, kajti niso mogli zbližati stališča o vprašanju kmetijstva, konkretneje o vprašanju odpiranja kanadskega trga srednjeameriškim proizvajalcem govejega in svinjskega mesa, velike razlike pa so tudi ob vprašanju rafiniranega sladkorja, tekstila in konfekcije. Pogajanja so prekinjena za nedoločen čas.

Tudi Urugvaj je objavil, da so propadla pogajanja za vzpostavitev brezcarinskega sporazuma z ZDA. Državi pa sta pričeli nov krog pogajanj, ki naj bi zajel le delne rešitve na področju trgovine in vlaganj. Sprememba je posledica odpora tako v samih vladnih vrstah kot tudi težav z drugimi članicami regionalne integracije Mercosur. Ni pa izključeno, da bi kasneje prišlo do širjenja sporazuma ali tudi do brezcarinskega sporazuma.

Mehika je objavila, da pričenja proizvodnjo posebnega 93 oktanskega bencina z nizko vsebino žvepla, ki naj ne bi presegla 30 enot, medtem ko se trenutno prodaja gorivo z 250 enotami žvepla na milijon. Kmalu pa bodo pričeli tudi dobavljati dizel skoraj brez žvepla, saj bo vseboval le 13 enot namesto sedanjih 500 na milijon. Mehika je velik trg, saj je samo v prvih treh mesecih prodaja goriva dosegla 21 milijard dolarjev. V Mehiki ima država naftni monopol, gradijo pa 22 novih rafinerij, ki bodo proizvajala nova bolj prijazna goriva za okolje, izboljšali pa bodo tudi tehnologijo 18 rafinerij. Mehika na ta način z Evropo in Japonsko postaja ena od regij, ki proizvaja in uporablja najčistejša goriva.

V Sao Paulu v Braziliji je lokalni avtobusni prevoznik pričel uporabljati novo vrsto goriva, ki je mešanica 30% biodizla, 8% alkohola in 62% dizla iz nafte, ki naj bi pomembneje vplivalo na zmanjšano onesnaževanja ozračja. Novo gorivo je proizvod brazilske multinacionalke Petrobras. V Braziliji pokrivajo z etanolom 17% vseh potreb po gorivih v državi, Brazilija pa je vodilna država na tem področju v svetu. Do leta 2008 bo dizel moral vsebovati 2% biodizla, do leta 2013 pa 5%, podobno kot je to že storila Evropa. Te spremembe so eden od brazilskih ukrepov v cilju zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, predvsem nafte in plina.

Na hitrejše ukrepanje je Brazilijo prisilil nestanoviten trg nafte, predvsem nacionalizacija bolivijskih naftnih in plinskih nahajališč. Bolivijska vlada je objavila podatek, po katerem naj bi bile rezerve naravnega plina bistveno nižje. To je precej zapletlo pogajanja z naftnimi multinacionalkami, ki morajo, na osnovi nacionalizacije naftne industrije maja letos, do konca oktobra predati večinski kontrolni delež državi, sicer bodo morale zapustiti državo. Objavljeni so podatki za dva nahajališča. Prvo, nahajališče San Alberto, kontrolira Petrobras. Na tem nahajališču so se predvidevanja znižala za več kot tretjino. Nahajališče, s katerim upravlja francoska multinacionalka Total SA pa naj bi imelo manj kot polovico prej izračunanih rezerv. Do novih izračunov naj bi prišlo na osnovi podatkov samih multinacionalk, je objavila bolivijska vladna komisija, poznavalci pa menijo, da je to tesno povezano z vrednostjo pogodb, na osnovi katerih je država dolžna plačati odškodnino za nacionalizirana nahajališča. Ni pa brez osnove tudi sum, da so bile zaloge precenjene, saj je pogosta praksa multinacionalk, da na ta način umetno zvišujejo vrednost svojih delnic na mednarodnem trgu v cilju privabljanja vlagateljev.

Petrobras se pritožuje nad bolivijsko vlado, da je s svojimi ukrepi paralizirala energetski sektor. Sporočil je, da je nacionalizacija vzrok, da so njihova vlaganja s predvidenih 2 milijarde padla na 90 milijonov dolarjev, s čimer pa samo vzdržujejo naprave. Razlog za takšno stanje pripisujejo v največji meri »popolni notranji dezorganizaciji« bolivijske naftne družbe YPFB ter dejstvu, da država še ni končala pogajanja z multinacionalkami, ki morajo predati državi 50% in eno delnico.

Nacionalizacija je prizadela predvsem pet naftnih družb: Andina, ki jo nadzoruje špansko argentinska družba Repsol YPF; Chaco, v lasti Pan American Energy, kjer je največji akcionar British Petroleum; Transredes, v lasti britanskega Shella in konzorcija ameriškega kapitala, ostanek bankrotiranega Enrona; Empresa Boliviana de Refinación (EBR), v lasti brazilskega Petrobrasa in manjša bolivijsko-perujska družba.

Do konca meseca bi morala Bolivija razrešiti odnose s temi družbami, sicer se bodo zadeve še dalje zapletle, saj pritiskajo tudi lokalne skupnosti in drugi interesi. Indijanska plemena Guarani na jugu Bolivije zahtevajo, da multinacionalke plačajo 9 milijonov dolarjev lokalnim organom za pridobitev pravice izkoriščanja plinskih nahajališč. V tem delu Bolivije se nahajajo največja nahajališča plina, dnevno pa skozi plinovod gre 11 milijonov kubičnih metrov plina, zaradi česar so močna avtonomistična gibanja, ki grozijo tudi z razpadom države.