Naše kmetijstvo rešujejo evropske subvencije

Vsaj dve desetletji po drugi svetovni vojni je kmetijstvo moralo financirati pospešeni industrijski razvoj nove Jugoslavije. To je bila centralizirana razvojna politika, ki je temeljila na močni carinski zaščiti in devizni politiki, ki pa je s tem sprožala nove probleme. Kmetijstvo je izčrpavamo in zaostajalo za razvojem industrije, kmečko prebivalstvo pa se je izseljevalo v mesta in se pretvarjalo v mezdne delavce. Nato je prišlo leto 1991, ko so mnogi prepuščeni usodi trga in pogosto postali predvsem nedolžna in sebi prepuščena žrtev prehoda iz enega v nov, popolnoma drugačen družbeno gospodarski sistem.

Podobno usodo je doživljajo tudi kmetijstvo na celjskem, kjer je dolga desetletja zaposlitev v tovarni bila le dopolnilni vir dohodka kmečkim gospodarstvom, vse od skrajnih zahodnih mej Savinjske doline, pa do Sotle in še čez. Čeprav je industrija postala celjski zaščitni znak že pred koncem 19. stoletja, je še danes precejšen del prebivalstva ostal bolj ali manj vezan na podeželje.

Statistični podatki kažejo, da je Celjska regija najmočnejša kmetijska regija v Sloveniji. Število govedi na celjskem raste, medtem ko v Sloveniji upada. Tudi opuščenih kmetijskih površin je na celjskem manj kot drugje po Sloveniji. In čeprav Kmetijska zadruga Celje ni med največjimi slovenskimi zadrugami, nekateri menijo, da je med najboljšimi. To so podatki, ki pričajo, da bo po vsej verjetnosti v bodoči strategiji razvoja Celja in okolice, ki je sicer v veliki zamudi, kmetijstvo imelo večjo težo kot jo ima sedaj.

MOC še nima kmetijske politike

V predlogu proračuna Mestne občine Celje (MOC) za leto 2010 je zapisano: »Dolgoročni cilji na področju kmetijstva so povezani z razvojem podeželja oziroma oživitev izvenmestnega prostora ter s tem krepitev kmetijskih gospodarstev z razvojem in vzpodbujanjem dodatnih dejavnosti na kmetijah, ekološkega kmetovanja in turistično ponudbo na podeželju. Namen je oživitev podeželskega zaledja, ki zajema spodbujanje sonaravnega kmetovanja, dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter razvoj in širitev turistične ponudbe na podeželju. Razvoj kmetijstva in kmetijskih dejavnosti je pomemben zaradi zgodovinskega in kulturnega ozadja omenjenega območja. O kmetijstvu je potrebno razmišljati širše - v smislu alternativnih, ekoloških in okoljsko sprejemljivih kmetijskih panog ter v povezavi kmetijstva s turizmom.« Nadalje še beremo: »Kmetijstvo in gozdarstvo v Mestni občini Celje naj bi v naslednjih letih predstavljala, na osnovi lastne proizvodnje, nepogrešljiv del zaokrožene predelovalne verige, tržne ponudbe lastnih proizvodov, gostinske in turistične ponudbe, predstavljala nepogrešljiv del samozaposlenosti, povečala delež v bruto proizvodu, predstavljala razpoznaven segment v dejavnostih, storitvah in proizvodih, omogočala celosten razvoj podeželja in čim manj opazen prehod iz urbanega v ruralno področje.« Kot vidimo, se govori predvsem o bodočem položaju kmetijstva. Za sedaj kmetijske politike Celje nima. Eden od objektivnih razlogov je ta, da je tukaj tudi po zakonu vloga občine manjša. Drugo vprašanje je, kdaj bo občina pričela izvajati omenjene načrte, saj proračun ne predvideva posebnih sredstev za pospeševanje kmetijske dejavnosti. Verjetno so se zlati časi izdatnega investiranja za občino končali, ker je tudi 'babičinih biserov' vse manj.

Osrednja institucija, ki se ukvarja z »razvojem podeželja, ohranjanjem tradicije etnološke in kulturne dediščine«, je društvo Raznolikost podeželja, v katerem Celje deluje s tremi okoljskimi občinami, Štore, Laško in Vojnik. Razpolaga s 27.000 eur letno. Večina sredstev, med 50 in 80 odstotkov, prihaja iz evropskih skladov, predvsem iz programa Leader, ki predstavlja četrto os Evropskega sklada za razvoj podeželja. Program spodbuja podeželsko prebivalstvo, da se vključi v čezmejno in medregijsko sodelovanje, k pridobivanju znanja ter razvijanju lokalnih strategij.

Sredstva je sicer moč dobiti predvsem iz razpisov in subvencioniranja kmetijstva iz programa razvoja podeželja 2007-2013. S pomočjo teh programov smo v Sloveniji poskušali v zadnjih dveh letih opredeliti tudi prednostne naloge na področju razvoja podeželja, vendar kritiki menijo, da je kljub vsemu naša kmetijska politika zelo slaba. Kakšna pa bi morala biti, pa nikomur ni povsem jasno, v zadnjem času še manj. Zadeve bi verjetno bile drugačne, če bi svoj pogled obrnili narobe, namreč če bi pričeli gledati na kmetijstvo ne kot na lokalno dejavnost, temveč bi poskušali dojeti globalna gibanja in temu nato navzdol prilagajali evropsko, regionalno in lokalno kmetijsko politiko.

Namreč kmetijstvo že zdavnaj ni več klasično v smislu poljedelstva ali živinoreje. Globalizacijski kapitalizem, ki potencira naravne in druge prednosti, in drugačen stil življenja, pa tudi strogi predpisi glede ekoloških in zdravstvenih zahtev, zahtevajo spremembe v politiki. Zavedajoč se tega, je Evropa namenila 1,2 milijarde dolarjev za prestrukturiranje kmetijstva in agroživilstva, vendar je to bilo še pred sedanjo finančno krizo. Vprašanje je zato kakšne spremembe bodo ti programi doživeli in kaj bo s subvencijami dolgoročno, kajti obstaja velik pritisk, predvsem v okviru globalnih trgovinskih pogajanj, da Evropa zmanjša subvencioniranje in odpre trg prehrambenim izdelkom konkurenčnejšim kmetijstvom, predvsem državam tretjega sveta, ki od tega živijo.

Pri nas na lokalni ravni to zgleda tako, da kmetijstvo išče dodatne dejavnosti, denimo kmečki turizem. V Sloveniji imamo čez 570 turističnih kmetij, v večjem številu skoncentriranih v severni Sloveniji, Zgornji Savinjski dolini in na Gorenjskem. Čeprav turistične kmetije ponujajo precej idealiziran pogled na kmečko življenje, se nekateri trudijo ohraniti stare šege in navade, rokodelstvo, redki pa so uspeli ohraniti še staro tipično arhitekturo. A je jasno, da bodoči razvoj teh dejavnosti ni odvisen le od tega kako se postavijo ponudniki storitev, denimo posamični kmetje ali druge organizacijske oblike v katerih delujejo, kot kmetijske zadruge ali zadružna združenja.

Vloga kmetijske zadruge

Kmetijske zadruge so se pokazale kot prepotrebna oblika povezovanja kmetijskih proizvajalcev. Zadruge pomagajo kmetom pri opravilih, nabavljajo gnojila in pesticide (tukaj se odpira novo poglavje), organizirajo odkup in pomagajo premoščati likvidnostne težave. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, meni, da je ena večjih težav zadrug pomanjkljivo kapitalsko povezovanje med njimi, čeprav so zadruge tudi lastnice Deželne banke. Aprila 2007 je sprejeta novela Zakona o zadrugah, ki zadrugam omogoča tudi možnost nekmetijskih dejavnosti in torej daje vzvod, s katerim se jim omogoča, da je njihova usoda manj vezana na sistemske rešitve in birokratke zaplete, bolj pa na lastno znanje in iznajdljivost.

Kaj se je dogajalo s kmetijstvom v celjski regiji, predvsem skozi podobo Kmetijske zadruge Celje opisuje pravkar natisnjeni zbornik Od kombinata do zadruge 1948-2008, ki ga je ob 60. obletnici obstoja izdala Kmetijska zadruga Celje. Predstaviti kmetijstvo na celjskem v omenjenem obdobju ne bi bilo mogoče brez te zadruge. Kmetijska zadruga Celje je pomembno vplivala na razvoj kmetijstva in podeželja na Celjskem. Zanimivo pa je, da je z vstopom v EU slovensko kmetijstvo ojačalo, čeprav so se mnogi bali, da bo obratno. To se je zgodilo predvsem zaradi spodbud in subvencij. Da to še ni dovolj, ugotavlja tudi Marjan Kovač, predsednik KZC, ki pravi, da »kmetijska zadruga ne more biti povsem specializirana, ampak mora razvijati več dejavnosti.« Tako KZC polovico svoje dejavnosti opravlja z odkupom, drugo polovico pa predvsem s trgovino.

Kako naprej

Za popolnejšo strategijo razvoja kmetijstva in oblikovanja njegove vloge v prihodnjem regijskem razvoju, je intenzivnejše vključevanje državne in regijske razvojne politike odločujoče. Predvsem zato, ker se na ta način ustvarjajo stabilni pogoji, ki jih kmetijski pridelovalci, ki so odvisni od dolgih ciklusov, morajo poznati in se jim dolgoročno prilagajati.

V Celju med strokovnjaki v kmetijskih vrstah ni dvoma, da je potrebno še tesnejše povezovanje med zadrugami. Ta stališča so jasno podana v omenjenem zborniku. Zbornik poskuša prikazati tudi razlike med nekdanjim položajem kmeta in sedanjim. Pregled dogajanj na področju kmetijstva v občinah Celje, Dobrna, Štore in Vojnik, s katerim zbornik na koncu poskuša pokazati, da manjka razvojnih strategij v kmetijstvu, posebej v luči zadnje krize, po kateri pridelava hrane ponovno postaja strateška prednost, in z omenjanjem tega zaključujemo tudi ta tekst, pa za bodočo strategijo kmetijstva v Sloveniji in v naši regiji predstavlja ne končno, temveč začetno točko.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije:

V ključnih elementih smo v kmetijstvu primerljivi z evropskimi državami. Zveza zadrug Slovenije je član Evropskega zadružnega združenja. V preteklem času smo dobro in uspešno delali in v Bruslju smo se dobro izpogajali. Pomembno je, da smo prisotni in da dosežemo pridobitve za slovenskega kmeta. Problem je v tem, da imajo naši kmetje manjše kmetije. Ko gledamo več kot 100 letno zgodovino, je zadružna zveza z lahkoto preživela krize. Zadruge niso vlagale v papirje, ki sedaj niso nič vredni.

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje:

Od leta 1948 je v Sloveniji politika narekovala s kom se bomo združevali in kdaj se bomo razruževali. Bilo je tako, da smo iz vsakega razdruževanja pustili nekaj velikim, mi pa ostali še bolj obubožani. Leta 1991 je k sreči prevladal razum in smo zadrugo rešili. Dodali smo tudi nekaj idej podjetniškega značaja in leta 2005 smo začeli v Vojniku z investicijo vredno 4,5 milijona evrov. Zadrug niso mogle uničiti ne vojne ne krize, iz tega so prišle še močnejše.

Branko Ferjanc, Rožni vrh pri Šmartnem v Rožni dolini:

Sem lastnik hribovske kmetije. To pomeni, da je veliko razgibanega terena, ki ga ni moč obdelati vsega s stroji. Parcele so manjše. Na takih kmetijah je najbolj primerna živinoreja. Imamo dosti večje stroške. Pomoč države ni dovolj velika, da bi z njo nadoknadili težje razmere v primerjavi z ravninskimi kmetijami. V teh razmerah je za spremembe potreben čas. Planirati je tudi težko zaradi tega, ker imamo najeto zemljo, zanjo pa nikoli ne vemo kaj se bo zgodilo.

Domov

Nazaj