Celjski hoteli

Hotelske kapacitete v Celju

Celju obljubljajo razvojni skok. V današnjih razmerah globaliziranega gospodarstva to zahteva razviti lastno razpoznavno gospodarstvo, navezati gospodarske in politične povezave z zunanjim svetom in vse to na koncu povezati še s sektorjem uslug. To pa pomeni razviti tudi turizem in prepoznavnost našega mesta. Celje sicer poskuša postati športni, kulturni in turistični center. V prvem je storil korak naprej, drugje še ne. Sploh eden od predpogojev pa je infrastruktura, med katero je šteti prenočitvene kapacitete kot najpomembnejše. Nekateri so verjetno že pozabili, da je Celje, mesto na razpotju, že stoletja nazaj bilo sejemsko mesto, da je tukaj bilo veliko število gostiln, kjer so v tistih časih predvsem potujoči trgovci imeli priložnost prenočiti, dobro jesti in spiti kakšno kupico. V samem mestu, predvsem pa v okolici, so bile nekoč znane gostilne, ki so dobile dovoljenje za delo od grofov, nato pa tudi že s samega Dunaja. Sledil je dolgoletni spanec iz katerega se poskuša v zadnjem času zbuditi. Namen Zdravilišča Laško, da zgradi hotel visoke kategorije, odkriva posredno tudi kaj turistični delavci menijo o možnostih in predvsem oblikah turizma v Celju.

V Celju imamo štiri manjše hotele in pripravlja se še gradnja petega. V poletnem času deluje v dijaškem domu še mladinski hostel. Stalnih prenočitvenih kapacitet za mladino ni. Predvsem pa ni tradicije privatnega izdajanja sob, ki je znak množičnega turizma.

Hotelske kapacitete v Celju in okolici niso velike. Pri tem seveda zanemarjam zdraviliške kapacitete, ki imajo drugačen ritem. Čeprav je v tem trenutku največji celjski hotel, je Evropa manjši hotel s 60 sobami, med njimi 9 apartmajev, skupaj 124 ležišč. To je hotel s tremi zvezdicami in standardno opremo. Hotel Štorman, nekdanji Celea, ima tri zvezdice, 52 sob in 70 ležišč. Kot v Evropi, so tudi tukaj nekaj nadstropij obnovili. Hotel Astor, ali nekdanji Merx na Ljubljanski cesti, ima 30 sob, skupaj 61 ležišč. In še četrti, Turška mačka, ima 24 sob in apartma s skupaj 30 ležišči. Skupaj nudijo 166 sob za 285 turistov. To je sicer zelo malo za mesto velikosti kot je Celje, toda tudi večina drugih slovenskih mest ni nič na boljšem.

Predvsem poslovneži in športniki

Hoteli največ računajo na poslovne goste in športne prireditve, nudijo pa še druge usluge. Nekateri se zanašajo na restavracijo in na organiziranje poročnih kosil, srečanj in obletnic. Hotel Astor pa ima še eno posebnost, namreč tam se radi ustavijo popotniki, kajti ima veliko parkirišče ter prosto uporabo bazena. Hotel je delno obnovljen in planirajo izvesti še prenovitev zadnjega trakta. Ta sedaj pride prav mladim, ki želijo za ugodno ceno, pa vendarle z malo več udobja kot ga nudijo študentski domovi, prespati v Celju. In še zanimivost, v hotelu so v zadnjem času opazili, da se pri njih pogosto ustavijo izseljenci.

Svojo rast hoteli predvsem planirajo na povečanju števila športnih in poslovnih gostov. Denimo Hotel Štorman je letos povečal zasedenost za 15% na 65%. Le petina je bilo domačih gostov, ostalo tuji, povprečno pa bivajo eno do dve noči. Podobno je tudi v drugih hotelih. Hotel Evropa načrtuje celovito prenovo, poleg tega, da so leta 2000 prvi dve nadstropji prenovili za zahtevnejše goste, dodali priključek na internet in klima napravo. Na razvoj računa tudi Hotel Turška mačka, vendar je njihovo širjenje vezano na pridobitev parcele, ki se nahaja ob hotelu. Zaradi tega je jasno le to, da planirajo širjenje dejavnosti, za sedaj še brez podrobnejših načrtov. Na razvoj množičnega turizma pa nihče ne računa.

Tudi snovalci novega hotela imajo podobno poslovno logiko. Leta 2008 naj bi Zdravilišče Laško v okviru športnega kompleksa na Golovcu pričelo graditi hotel s štirimi zvezdicami, ki bi imel 150 sob, toliko kot so trenutno skupne kapacitete obstoječih hotelov. Predviden je 25 metrski bazen, toplo vodo pa naj bi črpali iz lastne vrtine pod Golovcem. Ker Celje do sedaj ni imelo prave konferenčne dvorane, bo taka dvorana v sklopu hotela verjetno najpomembnejša novost. Hotel naj bi imel še vse druge pritikline, ki so zadnje čase v modi, torej savne, lepotne salone, wellness in fitnes center in restavracije.

Turistično izbrisani

Ne samo za Slovenijo, tudi za Celje lahko rečemo, da je speči turistični potencial. Turizem ne more postati temelj lokalnega razvoja, vendar pa lahko prispeva k prihodku, predvsem pa k pridobivanju poslovnih kontaktov, saj je vsak zadovoljen turist potencialni ambasador v kraju kjer živi. Brez turistične tradicije, kamor je predvsem šteti infrastrukturo, je težko postati konkurenčen. Eden takih znakov je neobstoj verige privatnih sob, brez česar množičnega turizma ni. Hoteli med seboj dovolj ne sodelujejo, kar v tujini ni navada. Konkurenca je huda, mejimo na pokrajine z bogato turistično dediščino, kot avstrijska Koroška, nedaleč stran Dunaj, nato smučišča v Avstriji in Italiji itn. Kot pravi eden od poznavalcev, s Starim gradom ne moremo graditi množičnega turizma, takih gradov je polna Evropa. Šmartinsko jezero tako kot je, veliko ne nudi. Tudi samo za sebe se nič ne zgodi. Tri turistične organizacije, ki delujejo vsaka za sebe, niso vzpodbudno okolje. Ni koordinacije, ki je nekoč že bila. Dokler se bodo hoteli sami bavili s privabljanjem gostom, z množičnim turizmom nič ne bo. Sodeč po mnenju strokovnjakov, se Celju torej razvoj množičnega turizma kmalu ne obeta.

Zato se hoteli v ambiciozne projekte s težavo spuščajo, ker ni vse odvisno le od njih samih. Možnosti sicer še obstajajo. Ponekod v svetu so popularni hoteli, kjer pari ostajajo le nekaj ur, se pripeljejo z avtomobili do samega dvigala, ki vodi do sobe in je skoraj nemogoče, da jih kdo vidi. Mogoče bo tudi ta navada kmalu prišla k nam, saj se te v globaliziranem svetu hitro širijo … Le vprašanje je kako bi reagirala vlada, ki že sedaj ima težave z ohranjanjem zakonov in rojevanjem otrok. Šala? Mogoče niti ne.

Vse to daje zaključiti, da je razvoj turizma vezan predvsem na razvoj gospodarstva in na poslovne goste, toda tudi gospodarsko Celje ni dovolj močno. Množični turizem, tako v glavah turističnih delavcev, načrtih in v praksi, je še zelo daleč od uresničitve. Mogoče o tem razmišlja politika, toda stroka vsekakor ne. Turizem je splet naporov veliko glav, treba pa je začeti že pri organiziranju, torej na občini in nato naprej. Kot je dejal eden od poznavalcev, dokler ne bo www.celje.si (edina spletna predstavitev Celja) vsaj v enem tujem jeziku, smo za turista ''izbrisani''...

Domov

Nazaj