Celjski grofje za Evropo

 

V Zgodovinskem arhivu v Celju je bilo pretekli teden predavanje, na katerem smo zvedeli, da se s celjskimi grofi sistematično ukvarjajo le v Celovcu. Dr. Johannes Grabmayer je v uvodu opisal dogodke, ki so privedli k umoru zadnjega celjskega grofa in princa Ulrika II.

 

Nedvomnih dokazov o tem kako so Ulrika ubili, ni. Znano je, da se je bil boj med plemstvom za prevlado na Madžarskem in Ulrik, kot druga najmočnejša oseba v tej deželi, je imel v Laslu Hunjadiju gorečega nasprotnika, ki je v Beogradu, kjer se je visoko plemstvo zbralo zaradi obrambe cesarstva pred Turki, 9. novembra 1456 organiziral njegov uboj.

 

Projekt celovške univerze

 

Dr. Christian Domenigg je prikazal potek projekta »Listine in pisma grofov celjskih (1341-1456)«. V prvi fazi (1999 - 2001) so zajeli ves material in uredili banko podatkov. Dela ni bilo malo, saj je gradivo raztreseno po vseh deželah nekdanje habsburške monarhije. Nahaja se na 44 krajih, 70% sicer v Sloveniji, na Madžarskem in v Zagrebu, ostalo pa v Vatikanu, na Slovaškem, na Dunaju in še drugje. Material obsega 2000 enot, sestavljajo pa ga pisma družinskih članov in listine, s pomočjo katerih so v Celovcu v drugi fazi (2002 - 2005) opravili transkripcijo in elektronizacijo. Pri tem so odkrili veliko število podatkov, ki so jim omogočili sestavo rodovnika in osebne zgodovine. Projekt bo zaključen do leta 2011, financirajo pa ga največ avstrijsko ministrstvo in avstrijski skladi. Gradivo bo dostopno v tiskani in  elektronski  obliki.

Pri delu sicer sodelujejo tudi slovenski zgodovinarji, vendar ne odločilno. V razpravi so sprožili vprašanje ali govoriti o grofih ali princih. Na vprašanje ali je mogoče govoriti o Celjskih grofih kot slovenskih, pa je dr. Grabmayer odgovoril, da so bili evropski. To tudi ni nič nenavadnega, saj so s porokami v tej plemiški družini premešali kri vseh možnih evropskih plemiških družin, tako da je ostalo še najmanj slovenske, če so jo sploh kdaj imeli. Ker so izvirali iz okolice Celja, se v Celje priselili in kasneje občasno vračali, pa jih brez dvoma lahko imamo za prve slavne slovenske politike, vojake, spletkarje itn., ki so si v tedanji naši habsburški domovini in Evropi prislužili prijatelje, bogastvo, slavo in sovražnike (po tem vrstnem redu) in se tako povzpeli v sam vrh in posledično propad.

 

 
 © Marko Sjekloča in Celjan,  november 2006
 
Domov
Nazaj