Bolivija nadaljuje nacionalizacijo

Bolivija nadaljuje nacionalizacijo
Bolivijska vlada je nacionalizirala metalurški kompleks Vinto, ki je bil v lasti švicarske družbe Glencore od leta 2003

Nacionalizacijski postopki v Boliviji se nadaljujejo, zadnja žrtev razlastitve pa je švicarska družba Glencore, ki je imela v lasti metalurški kompleks Vinto. Predsednik Bolivije Evo Morales je pojasnil, da je leta 2003, ko so kompleks prevzeli Švicarji, šlo za nezakonit prenos kompleksa z domačega lastnika Comsur na tujega lastnika, da pa se je razprodaja nacionalnega bogastva pričela v tem primeru že leta 2001, ko je tedanja bolivijska vlada prodala Vinto ameriški družbi Coeur d"Alene, ki je kasneje vrednostne papirje prenesla na Comsur. Eden od lastnikov kompleksa je bil tudi predčasno odstavljeni predsednik Bolivije Gonzalo Sanchez de Lozada, ki je leta 2004 prodal svoje delnice. Švicarska družba je kompleks kupila za šest milijonov dolarjev, medtem ko je izgradnja v 70. letih preteklega stoletja stala deset milijonov dolarjev. Danes zaposluje 450 delavcev. Predsednik je tudi dejal, da bodo nacionalizirali vse družbe v lasti Sancheza de Lozade, ni pa omenil, kolikšna bo odškodnina.

Vlada je tudi opozorila, da ne bodo podlegli pritiskom tujih vlad. Izjava je bila tokrat namenjena Švici, že prej pa je bilo nekaj podobnih posredovanj. Proces nacionalizacije se je namreč pričel maja lani, ko so morale tuje naftne družbe predati bolivijski državi najmanj 50 odstotkov in eno delnico. V prvi fazi je nacionalizacija prizadela pet naftnih družb: Andino, ki jo nadzoruje špansko-argentinska družba Repsol YPF; Chaco v lasti Pan American Energy, kjer je največji akcionar British Petroleum; Transredes v lasti britanskega Shella in konzorcija ameriškega kapitala, ostanek bankrotiranega Enrona; Empreso Boliviana de Refinaci (EBR) v lasti brazilskega Petrobrasa ter neko manjšo bolivijsko-perujsko družbo.

Proces nacionalizacije naravnega bogastva in ključnih industrijskih podjetij, ki so v zadnjih dveh desetletjih postali tuja last ob zelo ugodnih pogojih, v Boliviji zapleta odnose. Lani je bolivijski rudarski sektor izvozil za milijardo dolarjev rude, od česar je država zaslužila le 58 milijonov dolarjev ali slabih šest odstotkov. Vlada je napovedala, da bo v letu 2007 dajatve povečala na 300 milijonov dolarjev. Opozicijski politični krogi so odločno proti nacionalizacijam in zvišanju davkov, več mesecev pa je trajal upor rudarskih zadrug, ki združujejo 64.000 rudarjev. Vlado so s protesti prisili, da je nekatere ukrepe spremenila, vendar so nemiri terjali 16 smrtnih žrtev, rudarji pa so tudi minirali več zgradb. Čeprav je bil odpor rudarskih zadrug eden najmočnejših, se je vlada morala soočati še z odporom drugih socialnih sektorjev, kjer je tudi morala popuščati. Nove težave pa so povzročile naravne katastrofe, posledica vremenskega pojava El nino in drugih klimatskih sprememb, ki so terjale več deset smrtnih žrtev in veliko materialno škodo.