Latinska Amerika bodoči velikan v proizvodnji biogoriv

Latinska Amerika bodoči velikan v proizvodnji biogoriv
Povečano zanimanje ZDA za brazilsko industrijo etanola. Po podobni poti želi tudi Argentina.

ZDA intenzivno preurejajo svoje energetske prioritete. V tej strategiji je, zaradi velikih potencialov v proizvodnji biogoriv, večji pomen dobila tudi Južna Amerika. ZDA namenjajo visoko mesto Braziliji, ki je za njimi drugi največji proizvajalec in prvi svetovni izvoznik etanola. Brazilija z etanolom pokriva 17 odstotkov vseh domačih potreb, proizvodnja etanola pa je v tej državi petkrat bolj učinkovita od ameriške, ki uporablja kot surovino koruzo, medtem ko se v Braziliji uporablja sladkorni trs. Najnovejša študija brazilskega ministrstva za znanost in tehnologijo ugotavlja, da bi Brazilija v naslednjih dvajsetih letih, z letnimi investicijami 9,5 milijarde dolarjev, bila sposobna z biogorivi zadostiti 10 odstotkom svetovnih potreb po gorivu.

Tudi Brazilija vidi v ZDA velikega strateškega partnerja, kot kupca in izvor kapitala. V naslednjih mesecih naj bi nastala tudi nova energetska družba, plod sodelovanja Brazilije in ZDA, s kapitalom pa bi sodelovali obe državi, Medameriška banka za razvoj in privatni viri. Družba naj bi se ukvarjala, poleg etanola, tudi z drugimi biogorivi, k sodelovanju pa naj bi privabila še ostale države iz regije. Možnost sodelovanja v razvoju te nove industrije pa ima tudi Slovenija, ki je članica Medameriške banke za razvoj.

Ali se bo brazilsko-ameriškim načrtom pridružila Argentina, še ni jasno, vendar se ta država že pospešeno pripravlja na novo energetsko obdobje, tudi zato, ker v zadnjih nekaj letih doživlja manjšo energetsko krizo, povezano med drugim z nizkimi prodajnimi cenami energentov na domačem trgu. Vlaganje v energetski sektor država poskuša oživiti s subvencijami, ki so v letu 2006 v primerjavi s preteklim letom poskočile za 88 odstotkov. Vlada pa je tudi preprečila ameriškemu investicijskemu skladu Eton Park prevzem podjetja za prenos električne energije Transenar, z obrazložitvijo, da niso vlagatelj, ki bi bil povezan z energetskim sektorjem, njihovi investicijski ciklusi so različni, skladi pa naj bi bili tudi preveč povezani s špekulacijami in gibanji na trgu.

Argentina je nedavno sprejela zakon, ki bo odprl pot vlaganjem v proizvodnjo biodizla in etanola. Biodizel bodo proizvajali iz soje, etanol pa iz koruze in sladkornega trsa. Pričakovati je, da se bo tej panogi odprlo notranje tržišče, saj bo od leta 2010 tudi Argentina v gorivu uporabljala najmanj pet odstotkov biodizla ali etanola.

V okviru ukrepov za razvoj tega sektorja Argentina predvideva izvzeti proizvodnjo biodizla iz 39,2-odstotnega davka na gorivo. V primeru etanola je predvidena ukinitev tudi posebnega davka, namenjenega investicijam v hidroenergijo. Tako bo etanol razbremenjen za 76 odstotkov. Predvideni so tudi ukinitev davka na dobiček ter dodatne olajšave in spodbude. Država bo spodbujala tudi setev drugih kultur, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo biogoriv. Argentina največ pričakuje od etanola, saj ima letne presežke koruze v višini 12 milijonov ton. Leta 2010 naj bi Argentina proizvajala 600.000 kubičnih metrov biodizla in 250.000 kubičnih metrov etanola, kar bi večinoma porabila na domačem trgu. Skupaj bi bilo potrebno 1,5 milijarde dolarjev vlaganj, nastalo pa naj bi 70.000 novih delovnih mest.

Argentina, ki je tudi med največjimi svetovnimi uporabniki vetrne energije, računa, da bo z velikimi vetrnimi potenciali na jugu Patagonije postala še pomemben izvoznik vodika za potrebe novih motorjev.

Nasprotno od Brazilije in Argentine, ki nista veliki svetovni proizvajalki in izvoznici nafte, je Mehika kot pomemben svetovni proizvajalec nafte ubrala drugačno pot. V Mehiki ima država naftni monopol, gradijo pa 22 novih rafinerij, kjer bodo proizvajali bolj prijazna goriva za okolje, izboljšali pa bodo tudi tehnologijo v 18 starejših rafinerijah. Mehika na ta način z Evropo in Japonsko želi postati ena od regij, ki proizvaja in uporablja najčistejša goriva. Študija Medameriške banke za razvoj pa kaže, da bi tudi Mehika lahko pridelala pomembne količine biogoriv ter odprla 400.000 novih delovnih mest, vendar bi se morala soočiti z okoljskimi problemi zaradi priprave velikih površin obdelovalne zemlje.