Slovenski povratniki iz Avstralije - avstralski upokojenci, menijo, da je leta 2002 Slovenija podpisala neugoden sporazum z Avstralijo, da jo je pravzaprav Avstralija »prelisičila«.

            Za kaj naj bi šlo pri tem? Avstralija ima z emigrantskimi državami kot Hrvaška, Velika Britanija, Grčija, Italija ali Slovenija podpisane sporazume o socialni varnosti, ki med drugim urejujejo vprašanje pokojnin, vendar pa slovenski povratniki trdijo, da je Slovenija edina, ki ima neugoden sporazum, ker ne ureja tudi vprašanja zdravstvenega zavarovanja. Medtem ko so pravice izseljencem, ki živijo v Avstraliji, zagotovljene, se pomanjkljivost pokažejo ob preselitvi v Slovenijo.

Vendar so zadeve malo bolj zapletene, ne le po slovenski zaslugi. Izseljenci, kot določa sporazum, lahko seštevajo delovno dobo v Sloveniji in Avstraliji, toda vseh pravic iz Avstralije ne morejo prenesti v Slovenijo. Avstralija nima v navadi, da s socialnim sporazumom urejuje tudi vprašanja zdravstvenega zavarovanja, kot je to denimo praksa med evropskimi državami. Avstralski upokojenci, tudi slovenski izseljenci, imajo v Avstraliji pokojnino, če si niso že prej nabrali dovolj bogastva, ki jim preprečuje uveljavljanje pravice do pokojnine. Upravičenci za avstralsko pokojnino imajo tudi posebne socialne ugodnosti, kot popusti pri javnem prevozu, pri stroških telefona, zavarovanju ipd. Ko se preselijo v Slovenijo, pa ne le, da ostanejo brez teh ugodnosti, pač pa tudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vsaj tisti ne, ki ne izpolnjujejo slovenskih pogojev za zavarovanje, ker so, denimo, brez delovne dobe v Sloveniji. Avstralskega zdravstvenega zavarovanja po predpisih te države ne morejo prenesti v Slovenijo, zato si morajo zavarovanje v Sloveniji plačevati sami. Avstralija naj bi na ta način na zavarovalnih premijah za vsakega slovenskega povratnika (teh je nekaj manj kot sto) prihranila letno med 800 in 1200 avstralskih dolarjev, kot pravi Peter Česnik, predstavnik avstralskih upokojencev - povratnikov.

            Avstralski povratniki se že dalj časa trudijo, tudi preko državnega zbora, da bi Slovenija podpisala nov sporazum ali se odrekla staremu sporazumu, čigar zametki segajo še v čas Jugoslavije. Slovenija in Avstralija sta ga podpisali leta 2002, v veljavo pa je stopil dve leti kasneje.

            Sedaj, ko se povojni izseljenci upokojujejo, je to vprašanje najbolj aktualno. Zakaj so pri podpisu sporazuma z Avstralijo vprašanje zdravstvenega zavarovanja upokojencev - povratnikov sprevideli, nekdanjim izseljencem ni najbolj jasno. In ker so starejši, se sprašujejo, ali bodo dočakali rešitev problema.

Trenutno je v Avstraliji okoli 7000 slovenskih izseljencev, ki imajo pravico do starostne pokojnine, ki po avstralskih predpisih pripada državljanu, ki nima izpolnjenih pogojev, ki omogočajo pokojnino na osnovi delovne dobe. Ti izseljenci so toliko bolj oškodovani, saj so prispevali k rasti avstralskega gospodarstva po svojih najboljših močeh. Če živijo v Avstraliji, se jim ta njihov prispevek tudi prizna, toda če so Slovenci, ki bi se radi vrnili domov, jim pravic več ne priznavajo.

            Po drugi svetovni vojni so se Slovenci izseljevali ali preseljevali predvsem v okviru con A in B. Izseljevanje v Avstralijo se je nadaljevalo tudi v šestdesetih letih. Najpogosteje so to bili ekonomski izseljenci, ki so našli delo v hitro razvijajočih se državah. Med tistimi, ki so odhajali čez morje, so bile najbolj popularne Avstralija, ZDA in Argentina, čeprav je po drugi svetovni vojni največ izseljencev sprejemala prav Avstralija, ker je v ZDA in Argentino organizirano že bilo zelo težko priti. Celotno preteklo stoletje je jugoslovanski prostor bil pomemben vir emigrantov, ti pa pomembni za naše gospodarstvo, saj so pošiljali del svojega zaslužka v domovino. Te pošiljke so bile pomemben del plačilne bilance tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ, zato Jugoslavija, tako pred drugo svetovno vojno kot po njej, ni omejevala izseljevanja. Tudi zato ne, ker je bilo doma premalo dela. Z leti so ti izseljenci dočakali tudi pokojnine. Tukaj za izseljence pričenja nova zgodba, bolj natančno, nov problem.

Avstralski pokojninski sistem je sicer preprost in socialno pravičen. Pokojnina ni odvisna od delovne dobe, pač pa od tega koliko prihodkov in prihrankov upokojenec ima. Denimo, če nima plastnih sredstev, torej prihrankov, mu pripada celotna pokojnina, ki mu mogoča normalno življenje. Pokojninska osnova pada v sorazmerju z drugimi prihodki, ki so odvisni od dividend, obresti in drugih prihodkov, ki jih upokojenec ima. Bogati upokojenci tako niso upravičeni do pokojnine.

            Za Slovence nastane težava tudi, ko je potrebno dokazovati delovno dobo. Na eni strani je težko dokazati delovno dobo v nekdanjih conah A ali B, težave pa so tudi v Avstraliji. Vsi niso takoj od začetka vplačevali v pokojninski sklad, pravi Peter Česnik in dodaja, da je problem socialnega zavarovanja sicer največji, ne pa edini.

            Te težave so avstralski upokojenci vztrajno predstavljali državnemu zboru in vladi, dokler slednja julija lani ni sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o zagotavljanju zdravstvenega zavarovanja med vlado Republike Slovenije in vlado Avstralije, ki jo je obravnaval tudi državni zbor dne 22.09.2005 in se z njo strinjal. Pogajanja o dodatnem sporazumu o zagotavljanju zdravstvenega varstva med Avstralijo in Slovenijo, ki bi dopolnil obstoječi sporazum o socialni varnosti, naj bi pričela 23. marca v Ljubljani, kot smo ugotovili v stiku z Zunanjim ministrstvom in Ministrstvom za zdravje.

            Tako so izseljenci povratniki prvi uspeh že dosegli. Vendar pa bo po vsej verjetnosti to za nekatere pirova zmaga, saj novi sporazum predvideva, da imajo slovenski izseljenci pravico do zdravstvenega zavarovanja le, če so začasno v Sloveniji (in obratno za avstralske državljane), ne pa za stalno.

            Verjetno doseganje boljšega sporazuma ni odvisno le od spretnosti naših pogajalcev. Avstralija ima svoja stališča in zakone, od katerih ne odstopa. Tako bodo upokojenci, ki bodo obdržali svoje stalno bivališče v Avstraliji, lahko zadovoljni s predlaganimi spremembami, ker bodo na ta način posredno razrešili vprašanje zdravstvenega zavarovanja, če bodo seveda uspeli razrešiti vse druge pravne, upravne ali praktične pasti, ki se pri takem dvojnem prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča pojavljajo.

            Ali obstaja trajna rešitev za te in podobne težave, ki se bodo verjetno še pojavljale, tudi z drugimi državami, ne samo z Avstralijo, je težko reči, saj, razen med državami Evropske unije, ne obstajajo velike podobnosti na tem področju, a tudi ne dovolj dobre volje.

            Dejstvo pa je, da je biti izseljenec resnično težko. Vse življenje se soočajo s težavami, prvo z dejstvom, da so bili prisiljeni k izselitvi, ker jim njihova domovina ni bila sposobna zagotoviti dostojnega življenja. Nato so desetletja podpirali svoje sorodnike in s tem posredno svojo domovino in s svojimi odhodom tudi lajšali socialne in druge težave v domovini. Pri koncu svoje življenjske poti pa se soočajo s težavami, ki smo jih opisali, in še številnimi drugimi.

            Toda, ne glede na vse, je po vsej verjetnosti ključ v slovenskih rokah. Konkretneje, potrebujemo zakon, ki bo izseljencem in tistim, ki se želijo vrniti v domovino, pomagal razrešiti dilemo: ostati zvest stari domovini ali pa nanjo pozabiti. Na vrsti so poslanci in vlada.

 ©    in Marko Sjekloča, februar 2006.