Argentinska zahteva Interpolu
Iran zanika vpletenost v bombni atentat, ki je zahteval 85 življenj, dvesto ranjenih in veliko razdejanje pred židovskim centrom AMIA v Buenos Airesu

Argentina je v minulih dneh tudi uradno zahtevala pomoč Interpola za izročitev petih Irancev, osumljenih za organizacijo bombnega napada na židovski center v Buenos Airesu leta 1994. Interpol je pristal na izdajo naloga za aretacijo iranskih državnih uslužbencev in nekdanjih diplomatov, vendar je pomoč pri iskanju teh ljudi odklonil. Iran se je postavil v bran svojih državljanov in zanika vpletenost v bombni atentat, ki je zahteval 85 življenj, dvesto ranjenih in veliko razdejanje pred židovskim centrom AMIA v Buenos Airesu, kjer je eksplodiralo vozilo, naloženo z eksplozivom.

Iranski odpravnik poslov v Argentini Mohsen Baharvand je izjavil, da je Argentina izdala nalog pod pritiskom ZDA, dokazov naj bi bilo premalo, vprašanju pa je pripisal politične motive. Meni, da ni nikakršnih možnosti, da bi iranskim državljanom sodili v Argentini. V židovskih krogih menijo, da Iran ovira preiskavo. Od Argentine tudi zahtevajo, da prekinejo diplomatske odnose z Iranom. Argentinski preiskovalni sodnik trdi, da ima dovolj dokazov o iranskem sodelovanju.

Za razliko od te pa preiskava napada na veleposlaništvo v Buenos Airesu leta 1992, ko je življenje izgubilo 15 ljudi, ni prinesla nobenega pomembnejšega napredka. Pravkar je minilo 15 let od atentata in ob tej priložnosti so v prisotnosti predstavnikov argentinskih oblasti in predsednikove soproge Cristine Kirchner pripravili množično komemoracijo, na kateri so predstavniki izraelskega veleposlaništva obtožili Iran in palestinsko gibanje Hezbolah za izvedbo atentata, prav tako pa so obsodili iranski atomski program in njegovo negiranje genocida nad Židi med drugo svetovno vojno.

V Argentini uradna politika za razliko od preteklih let, posebej za časa predsednika Menema, za katerega nekateri menijo, da je na svoj način tudi pripomogel k uspešnosti atentatov, močno podpira sodno preiskavo, ki zato poteka hitreje v primerjavi s preteklimi leti. Dokaz temu je tudi odločitev vrhovnega sodišča, da atentati ne morejo zastarati, in zahteva Interpolu o izročitvi domnevnih avtorjev. V preteklih letih se argentinske oblasti niso izpostavljale.

Ob letošnji obletnici je tudi predsednik Nestor Kirchner v eni od svojih izjav dejal, da sta bila atentata dejanje proti vsem Argentincem, in zahteval odkritje resnice. S tem je ponudil roko židovskim organizacijam, tudi njihovi izseljenski skupnosti v Venezueli, ki je kritična do dobrih odnosov med Venezuelo in Argentino in posebej dobrih odnosov med Venezuelo in Iranom.

 

© Marko Sjekloča in Večer, marec 2007