Sončna energija je top tema

Sončna energija je »top« tema

Dvesto petdeset let, odkar se je začela prva industrijska revolucija, se je človeštvo oddaljevalo od najčistejšega in najtrajnejšega vira energije – sonca. Na koncu je človek ogrozil lasten obstoj. Nov absurd se je pojavil v zadnjih letih, ko zelo bogati trdno vztrajajo na klasičnih virih energije, predvsem nafti, in se upirajo spremeniti destruktivne navade. Zato je večino razlogov za energetsko (naftno) krizo iskati v človekovi nesmotrnosti. Tretji absurd pa je, da nafto opuščamo precej nepremišljeno; njena cena se nezadržno dviguje proti dvesto dolarjem za sodček, uvajamo nove ekološke vrste, ki so sporne, biodizel in bioetanol, kar zaradi višje cene prehrambenih izdelkov potiska nove milijone pod rob preživetja.

Razloga za to ni težko najti, vse se namreč vrti okoli dobičkov, monopola, moči. Imamo nizke izkoristke električnih aparatov, preveč porabimo za gretje in ohlajevanje. Informacijski in telekomunikacijski sektor prispevata dva odstotka globalnih emisij ogljikovega dioksida v Evropi. Milijoni računalnikov brez potrebe delajo dan in noč. Zato je evropska komisija pričela posvečati pozornost ogrevanju, hlajenju in razsvetljavi stavb ter javni razsvetljavi in do leta 2011 namerava uvesti pasivni standard gradnje.

Cilji Slovenije so še višji kot evropski. Želimo imeti 25 odstotkov obnovljivih virov, imamo pa jih že 16 odstotkov, predvsem v obliki energije iz hidroelektrarn, kar je nad evropskim povprečjem. Drugod pa smo precej zaostali in sreča je, da so v novi finančni perspektivi predvidena nova sredstva, od katerih bo Slovenija dobila dvesto milijonov evrov. Na ta način želimo uresničiti evropsko direktivo, ki zahteva devet odstotkov prihranka končne energije v devetih letih, do leta 2016.

Zadeva je stekla šele s subvencijami

Zadeve so se pri nas pričele razpletati šele s subvencijami. Dokler teh ni bilo, je bilo le malo napredka. »Prvemu nacionalnemu akcijskemu načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016, ki se nanaša na energetsko učinkovitost, bo sledil še drugi za obnovljive vire energije, ki ga bo morala Slovenija pripraviti do leta 2010. Ker bosta oba akcijska načrta zahtevala sredstva, poleg tega so tu še investicije za ostale vire energije, pri spremembi energijskega zakona uvajamo dodatke k cenam energentov, s katerimi bomo zagotovili del primanjkljaja sredstev. V letih 2005, 2006 in 2007 je Slovenija temu področju namenila med 3,5 do 4 milijone evrov. Samo za letos je za to predvidenih okoli 27 milijonov evrov, 7,5 milijonov evrov pa so zgolj sredstva, ki so bila prenesena iz Elesa na Ekosklad,« pravi mag. Boris Selan iz sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v okviru ministrstva za okolje in prostor.

Predvidoma bo ekološki sklad subvencioniral 25 odstotkov priznanih stroškov pri vgradnji solarnih ogrevalnih sistemov, celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb, za kar bodo namenili 190 tisoč evrov, in gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji. Za sofinanciranje ozaveščevalnih, promocijskih in izobraževalnih projektov za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je letos na voljo 80 tisoč evrov. Še vedno poteka razpis dodeljevanja finančnih spodbud za izdelavo lokalnih energetskih konceptov, ki je namenjen predvsem občinam.

Program trajnostne energije vsebuje štiri točke; prva je učinkovita gradnja in sanacija stavb v javnem sektorju. Druga je učinkovita raba energije s ciljem zmanjšati rasti porabe. S tem tudi dvigujemo delež obnovljivih virov energije. Tretja so inovativni sistemi za toplotno oskrbo, četrta pa uvajanje čistih tehnologij. Pospešek pri uvajanju obnovljivih virov energije strokovnjaki pričakujejo po sprejetju novel energetskega zakona in zakona o varstvu okolja ter še nekaterih drugih novel, ki bodo pomagale sistemsko spremeniti razmere na področju energetike. Pripravljajo se tudi spodbudne spremembe pri dohodnini. Ko bo to področje urejeno, je pričakovati, da bomo prišli do novih rešitev za racionalno porabo energije in varčevanje. Za sedaj so predpisi še omejujoči, saj je potrebno imeti firmo, da lahko prodajaš elektriko v javni sistem, plačati pa je potrebno tudi davek na dobiček.

Zanimanje je veliko

Prve naložbe navdajajo z optimizmom tudi stroko. »Soočamo se z miselnim preobratom, fotovoltaika pa je letos postala 'top' tema,« ugotavljajo strokovnjaki. K temu so pripomogle tri stvari: visoka cena nafte, nove tehnologije in subvencije. Razpolovila se je doba vračanja vlaganj na pet do osem let.

Eden odmevnejših je projekt »Sončna energija v vsako slovensko občino« mednarodnega konzorcija Hidria. Hidria bo prvemu investitorju v vsaki slovenski občini, ki se bo odločil za vgradnjo njenih termosolarnih sistemov, podarila 25 odstotkov vrednosti sistema. Skupaj naj bi to zneslo 169.000 evrov dodatnih subvencij. Po novih predpisih bo zagotovljen odkup elektrike, proizvedene s fotovoltaiko, za 15 let po ceni 37 centov za kilovat, čeprav jo sedaj plačujemo po 10 centov. To subvencijo želi izkoristiti Elektro Maribor, ki nudi kompletne rešitve sončne elektrarne na ključ, s čemer posamezniki prispevajo k ohranjanju okolja, hkrati pa si zagotavljajo še mesečno sončno rento.

Prva sončna elektrarna v Sloveniji je sicer nastala leta 2001 v Ljubljani in je imela 1 kW nazivne moči. Konec lanskega leta je bilo na slovensko distribucijsko omrežje priključenih okoli 800 kW elektrarn, ki proizvajajo sončno energijo. Na Gorenjskem se nahaja 70 odstotkov vseh tovrstnih elektrarn. Največ so jih postavili na že obstoječih objektih, okoli 50 kW pa je nameščenih na raznih planinskih kočah. V maju so v Naklem pri Kranju odprli največjo slovensko sončno elektrarno Strahin in do konca leta načrtujejo elektrarno s 1500 kW. Prva večja elektrarna je v Celju na strehi hale Celjskega sejma. Njena moč je 20 kW, od tega 5 kW sledi soncu.

Da se je šele pričelo nekaj dogajati, potrjujejo tudi nagrade za energetsko najbolj učinkovite zgradbe, ki so jih podelili na letošnjem celjskem sejmu energetike. Diamantnega znaka, ki se podeljuje za stavbo, ki proizvaja viške energije, niso podelili. Prav tako v Sloveniji še nimamo stavb, ki bi porabile na leto manj kot 5 kWh/m3 ali 4 kWh za večje zgradbe, za kar se podeljuje zlati znak. Pač pa so podelili srebrni in bronasti znak. Najvarčnejše hiše v Sloveniji so zgradili v Termah Snovik, ki porabijo na leto le 10.1 kWh/m3 primarne energije. Med 36 in 45 kWh pa je v Sloveniji kar nekaj hiš. Ves ostali fond zgradb v Sloveniji je daleč nad temi številkami.

Kritike še vedno glasne

Kritiki slovenske strategije so prepričani, da bo prišlo do zamud, ker Slovenija ni dobro pripravljena in ker že od prej zamuja. »Mi smo sprejeli že veliko programov in vedno smo imeli figo v žepu. Za ta program potrebujemo odstotek bruto družbenega proizvoda in 30 odstotkov sredstev v proračunu. Do sedaj smo dajali bistveno manj, zato je tudi učinkovitost ukrepov manjša, kot bi morala biti. Ne gre nam dobro, ker ministrstvo za finance v svojih programih in projektih ne sledi zahtevam, ki jih je sprejela vlada,« meni Dr. Peter Novak, član Sveta za varstvo okolja RS.

Številni strokovnjaki ugovarjajo tudi uporabi lesnih peletov za ogrevanje. Tudi oljna repica ni tako ekološko čista, kot trdijo, predvsem pa proizvodnja bioetanola in biodizla, ki ga pričenja izdelovati tudi rafinerija v Lendavi, vpliva na skok cene hrane.

»Mladi ne vedo, da je stikalo tudi za ugašanje,« opozarja Franc Vukajč iz Radencev, dobitnik posebnega priznanja za toplotno sanacijo stanovanjske zgradbe, v kritiki, ki je naperjena proti šolskemu sistemu. »Država poskuša s subvencijami, vendar zasebniki večinoma vztrajajo pri starih kotlovnicah. Naša prizadevanja so usmerjena v to, da bi inštalaterje ozavestili, da jim damo ustrezno predznanje, na podlagi katerega lahko sodelujejo s strankami. A ob koncu takih svetovanj se pogosto izkaže, da se stranke za takšne investicije predvsem zaradi materialnih sredstev ne odločijo,« pravi predsednik Sekcije inštalaterjev - energetikov pri območni obrtni zbornici Maribor Branko Šmirmaul.

Toda zadeve so medtem šle precej daleč, ne glede na to, da je kjotski protokol bil dolga leta mrtva črka na papirju. Tisti, ki so imeli vizijo in sredstva, so šli naprej sami, npr. Nemčija, Španija, Kitajska, Italija ali Grčija. Te države bodo sedaj imele največ koristi od zamenjave tehnologij.

Ivan Hribar, direktor Term Snovik:

Že pri samem načrtovanju smo si postavili cilj, da želimo postaviti okolju prijazne, energetsko varčne terme. Nagrada je obveza za nadaljnje delo, saj razvoj še ni končan. Če se dosti zgodaj načrtujejo takšne investicije, je lažje. So pa zelo visoke, država odigra primerno vlogo in ker smo tudi dobili tovrstne spodbude, je ta prispevek zelo pomemben. Prepričani smo, da se bo investicija obrestovala ne le z okoljevarstvenega, temveč tudi z ekonomskega vidika.

Iztok Seljak, predsednik upravnega odbora Hidrie:

Življenjska raven danes na žalost temelji na klasičnih energetskih virih. Preti uničenje civilizacije, ne čez tisoč let, temveč čez petdeset ali sto let, če ne bomo nič storili. 75 odstotkov svojega časa preživimo v zaprtih prostorih. Preko 40 odstotkov porabljene energije namenjamo za ugodje. Zato se Hidria ukvarja z razvojem sistemov, ki zmanjšujejo porabo energije. Zavedamo se strateške družbene odgovornosti in smo se odločili, da bomo tudi sami nekaj storili pri spreminjanja zavesti.

Henrik Dvoršak, direktor Weishaupta:

Strokovnjaki so pripravili predpise, ki jih niso obravnavali niti uporabniki niti investitorji, ki bodo sledili energetskim spremembam, pa tudi ne mi, ponudniki opreme. Govorim o izkušnjah, ki jih imam izpred let, ko smo sedeli na odboru za racionalno koriščenje energije. Če največji svetovni ponudniki v to niso vključeni, razumemo, da je bila zadeva premalo poglobljeno obravnavana. Upamo, da se bomo pri podzakonskih aktih več pogovarjali.

Domov

Nazaj