Strategija poslovanja z Argentino (Latinsko Ameriko).

Teze

 

Uvod

Podajam osnovne teze za sestavo strategije poslovanja z Argentino. Material je bil pripravljen za seminar »Kako poslovati z Argentino« dne 22. februarja 2007 v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Tam sem ga podal v skrajšani obliki, ker „je zmanjkalo časa“.

Strategije je lahko podobna tudi za druge države. Predvsem je treba izhajati iz strukture gospodarstev, denimo značilnosti finančnega sistema, odnos do realne ekonomije, poslovna tradicija, mentaliteta ipd. Ni za zanemariti tudi zadnjo tezo, kjer se govori o letošnjih predsedniških volitvah. Namreč treba je imeti v mislih politične cikluse in ideološko-politično strukturo koalicije ali stranke na oblasti. To je za Latinsko Ameriko bolj pomembno kot za evropske države (delno tudi za Slovenijo). Gre za vprašanje kontinuitete ter vprašanje stroška, ki se imenuje strošek države. Ta niha, odvisno o garniture na oblasti.

Skratka, mnogo je elementov odločilnih, ko govorimo o sestavljanju celovite strategije nastopa na trgih Latinske Amerike, in se tudi menjajo. Zato bodo teze, ki jih spodaj podajam, mogoče jeseni že potrebne revizije. Gospodarski sistemi so namreč močno dinamični, spremembe, posebej v teh državah, so zelo hitre, zakoni in predpisi pa se izredno hitro spreminjajo. To pomeni, da mogoče sektor, ki danes ni atraktiven, jutri to postane. Carinski predpis, ki je danes v veljavi, bo mogoče drugačen in bo sprememba močno vplivala na strukturo uvoza-izvoza. V primeru Argentine sem imel priložnost v praksi videti posledice takih dogajanj. Pogosto so bile zelo dramatične. Vzemimo le ukrep prepovedi izvoza mesa. To pomeni, da je potrebno take poteze tudi predvideti. To pa s površnim delom iz Slovenije ni ravno moč pravočasno storiti. Skratka, potrebno je sproti spremljati razvoj gospodarstva, s katerim poslujemo.

Na koncu praktičen nasvet. Namreč mnoga slovenska podjetja v fazi realizacije gredo sama v akcijo, brez pomoči strokovnjakov. Nekako v smislu, saj že dobro obvladamo ta trg, „smo ga preučili“. Nekatere segmente namreč ni moč preučiti, treba jih je doživeti in živeti. Strošek pomoči strokovnjaka je veliko nižji od stroška, ki se pojavlja nato v procesu realizacije strategije. Denimo zamuda šestih mesecev stane toliko in toliko zaradi nerealiziranih poslov ali zaradi vloženega kapitala, ki ima svojo ceno. Ni namen teh besed moja samo promocija. Namen je, doumeti, da morajo slovenska podjetja vsaj enakopravno tekmovati na teh trgih z drugimi akterji, ki prihajajo iz močnih držav, denimo Nemčija, Španija, Avstrija, Italija itn., ki so  države, močno prisotne v Latinski Ameriki. Te države svoja znanja akumulirajo in vabijo k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake. To govorim zaradi tega, ker sem z nekaterimi podjetji sestavljal programe nastopa na latinskoameriških trgih, pa se je nato zgodilo, da so ob težavah, ki so se ob tem pojavile, referenti ali tudi vodstva, vrgli puško v koruzo.

 

          Teze:

1. Kaj Argentina nudi:

- strateške surovine, visoko produktivno kmetijstvo, kvalitetna in poceni delovna sila;

- dostop do trga Mercosur z 230 milijonov potrošnikov;

- potenciali: biodizel, etanol. Nov zakon o vlaganjih v proizvodnjo biodizla in etanola predvideva ukinitev davkov, subvencije in spodbude.

 

2. Pri tem je treba računati na:

-       drugačen zunanjetrgovinski režim od evropskega,

-       veliko birokratskega dela,

-       drugačna poslovna kultura,

-       nepreglednost predpisov in pogoste spremembe.

 

3. Kako poslovati:

-       potrpežljivost,

-       poznavanje mentalitete in jezika,

-       delovati dolgoročno, poiskati izkušene partnerje,

-       spremljati makroekonomsko politiko in slediti domačim akterjem, itn.

 

4. Značilnosti argentinskega gospodarstva:

-       Gospodarska rast je po letu 2003 povprečno 8%, letos rahel padec, ne bo manj kot 7%, kar se odraža tudi na rastočem indeksu Merval.

-       Inflacija uradno v januarju 1,1%, govori se o večji dejanski inflaciji. Osnovni artikli višji v januarju 2,6%.

-       Kontrola cen in subvencije (subsidios) vedno večje.

-       Zunanji sektor. Nekateri proizvodi so zaradi visoke produktivnosti obremenjeni z izvoznimi dajatvami (retenciones) kot meso, soja itn. Spadajo v inštrumentarij vladne makroekonomske politike, tako dolgoročni kot kratkoročni. Z njimi vlada usmerja tudi inflacijo.

-       Izvoz 46 milijard dolarjev in zunanjetrgovinski suficit 12 milijard (2006). To pomeni, da je država obremenjena z visokimi prihodki, ki jih bo kmalu morala pričeti kapitalizirati. Raste uvoz opreme (metalurgija, agroindustrija, plastika) in kapitalnih dobrin (kmetijskih strojev), kar pomeni, da se investira v proizvodnjo.

-       Saldo menjave z Evropo je pozitiven 57 milijonov dolarjev v januarju. Največji argentinski partner je Mercosur (24% izvoza in 34% uvoza).

-       Visoke devizne rezerve (34 milijard dolarjev), nima velikega zunanjega dolga, v primerjavi s preteklostjo. Likvidirala je zunanji dolg z MDS.

-       Primarni fiskalni suficit  (brez obveznosti zunanjega dolga) 23 milijard dolarjev. Minili so časi deficita.

-       Uvoz je prilagojen predpisom Mercosur. Obstajajo notranje in zunanje uvozne dajatve. Notranje za članice Mercosur, zunanje, višje, za ostale.

-       Argentina je samozadostna v naftni industriji, cene goriv zelo nizke.

-       Energetska infrastruktura je v težavah. Čeprav je velika proizvajalka plina, ga primanjkuje. Električna napeljava ni racionalna in vsako leto so težave z elektriko, tudi letošnje poletje.

-       Argentina je energetsko potratna država, ne le zaradi zastarele infrastrukture, tudi predpisi niso tako strogi kot v razvitih državah.

-       Investicije. Močno raste gradbeni sektor, poleg kmetijskega izvoza. Zanimivi sektorji: agrokemija, prehrambena predelovalna industrija, farmacevtska industrija… Industrijski izdelki se tradicionalno izvažajo regionalno, kmetijski svetovno.

-       Finančni sistem: Močno rastejo depoziti (vezane vloge). Finančne institucije so izboljšale solventnost, po podatkih centralne banke je tudi učinkovitejše upravljanje z rizikom, kar pomeni stabilnejši finančni trg, z druge strani pa tudi stabilnejši pogoji uvozno-izvoznega sektorja.

-       Argentina je „rentno gospodarstvo“. Pogosto bolj kot realna ekonomija, gospodarstvo poganja finančni trg („bicicleta financiera“), ali drugače, finančne špekulacije.

-       V lanskem letu skok domačega varčevanja, financiranje privatnega sektorja pa presega financiranje javnega sektorja. To je pomemben podatek, ki vliva večjo varnost in zaupanje vlagateljev, saj je Argentina bila znana po tem, da se je v javnem sektorju močno zadolževala in se še vedno zadolžuje, vendar ne tako kot je to bilo pred krizo 2001. Pred krizo je bil velik posel financiranje države, kupovanje državnih obveznic, nato pa je vsa ekonomija kolapsirala. Sedaj je drugače, več kapitala gre v financiranje podjetij in potrošniških kreditov. To pospešuje gospodarski razvoj, a sproža tudi inflacijske pritiske.

-       Kreditiranje privatnega sektorja je v letu 2006 bilo v višini 11,1% DBP in je za 40% večje kot leto poprej. Boljši sta finančna disciplina in kvaliteta finančnega sistema. Hitreje raste dolgoročno zadolževanje kot kratkoročno, kar posredno govori o stabilizaciji in zaupanju med domačimi gospodarskimi subjekti. Moj nasvet tistim, ki želijo podrobneje spremljati gibanja argentinskega gospodarstva, predvsem finančnega trga, da spremljajo obnašanje domačih subjektov in ne tujih, ki prepogosto delujejo neracionalno in se ne poglabljajo v značilnosti argentinskega gospodarskega sistema, to pa je nevarnost, da padejo pod pavšalne ali alarmantne ocene, ki se pogosto širijo iz svetovnih finančnih centrov, in ki pogosto niso odsev gibanj v realni ekonomiji.

-       Koeficient rizičnosti države (JP Morgan) je nižji od Brazilije, 200 točk. Pripisati je tudi veliki likvidnosti na mednarodnem trgu, zaradi katere investitorji znajo spregledati določene negativne pokazatelje v posamičnih gospodarstvih, ker pač drugje ne morejo več zaslužiti, ne pa zato, ker je v državi prejemnici kapitala kaj drugače. Koeficient je eden najnižjih v zadnjem času. V času krize se je gibal med 2000 in 5000. (Koeficient pomeni koliko točk nad ameriško obrestno mero mora država plačati kredite na mednarodnem trgu.) Podatek ne odraža natančno stanja v gospodarstvu, toda v tem trenutku vlagatelji verjamejo argentinski gospodarski rasti ter finančni disciplini države, torej da bo država svoje obveze redno izvrševala. Ne gre tudi pozabiti, da je na svetovnem trgu veliko povpraševanje za strateškimi surovinami. Na zanimanje vpliva tudi gibanje obrestnih mer navzdol v ZDA, kar povečuje zanimanje za emergentne trge.

-       Na nizek koeficient vpliva močno obveznica par, ki je nastala v času prestrukturiranja zunanjega dolga, ko je Argentina ponudila tri vrste obveznic. Mednarodne razmere za nakup državnih obveznic so ugodne. Te obveznice pogosto niso le posledica dogajanj v državi, temveč tudi psihologije mednarodnih trgov, kar pomeni, upravičeno ali neupravičeno, se pogosto gibljejo v ritmu mednarodnega trga. Pokazalo se je, da je najbolj donosna sedaj obveznica par, ki je vezana na gospodarsko rast (8%).

-       Devizni režim je v službi izvoza. Letos se pričakuje rahla revalvacija pesa, čeprav ne ravno nominalno. Osnovni razlog je trgovinski presežek.

-       Takoj po krizi je 300% devalvacija praktično zavrla uvoz, nato pa sta pričela rasti uvoz in izvoz. Od 1991 do 2001 je imela fiksni  devizni tečaj (dolar : peso = 1:1), vezanost na dolar, ki je pripomogla k izbruhu krize (Denimo v desetih letih veljave fiksnega tečaja je inflacija kumulativno v Argentini bila toliko višja od ameriške, da je prišlo tudi do 40 odsotnih razlik v realnih cenah). Od takrat naprej ima košarico valut, ki pa je močno manipulirana. To pomeni, da država kontrolira tečaj in ne dovoli velikih sprememb. Tečaj je stabilen, z rahlim drsenjem. Ker pa je to močna izvozna država, je nevarnost inflacije velika, saj se zunanje cene prenašajo na notranje. Izvozni artikli so pod močnim pritiskom svetovnih cen. Notranje cene so nižje. Zato obstaja tendenca rasti, tam pa kjer ni to mogoče, pa pomanjkanje. Denimo meso kot osnovni prehrambeni artikel je pod močnim pritiskom, zato država umetno zadržuje njegove cene.

-       Letos so predsedniške volitve in Argentina je znana po tem, da makroekonomska politika v predvolilnem letu dobi populistični predznak.

 

 © Marko Sjekloča,  februar 2007
 
Domov
Nazaj