Za latinskoameriško banko

Za latinskoameriško banko
Kitajska želi postati članica banke, Venezuela ustanavlja različico Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in Svetovni banki
Med ministrskim sestankom članic Medameriške banke za razvoj (BID) v Gvatemali pretekli konec tedna je Kitajska zaprosila za polnopravno članstvo. Banka ima 47 članov, od tega iz Azije le Japonsko in Južno Korejo. Doslej so članstvu Kitajske nasprotovale ZDA. Članica banke je tudi Slovenija.

Venezuelska Banca del Sur alternativa MDS in SB

Polemike je na ministrskem sestanku sprožila odločitev Venezuele, da bo junija ustanovila Banco del Sur. Njen začetni kapital bo 7 milijard dolarjev. Brazilija je zamisel načelno podprla, vendar predlaga razmislek o možnostih aktiviranja institucij, ki že delujejo. Predvsem imajo v mislih sklad FONPLANTA (Finančni sklad za razvoj držav Rio De la Plata) in korporacijo CAF (Andska korporacija za razvoj). Mehiški zunanji minister Luis Ernesto Derbez vidi v venezuelskem predlogu "politični projekt". Nasprotuje tudi Kolumbija. Venezuela je ustanovitev banke obrazložila s potrebo po zamenjavi brettonwoodskih institucij, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke s sedežem v Washingtonu, ker naj bi predvsem koristila mednarodnemu kapitalu, manj pa razvoju držav, ki jih kreditirata.

Krediti MDS Latinski Ameriki so padli na vsega 50 milijonov dolarjev, kar pomeni 0,5 odstotka vseh kreditov MDS. Še leta 2004 je MDS imel plasiranih 81 milijard dolarjev, trenutno pa ima zunaj 11,8 milijarde dolarjev, od tega obsega kredit Turčiji 75 odstotkov. Velik del kapitala MDS je zamenjal venezuelski kapital. Sklad predvideva letos izgube v višini 103 milijonov dolarjev, ki naj bi jih nadomestili iz prodaje dela zlatih rezerv, ki znašajo 6,6 milijarde dolarjev. To pomeni, da pada vpliv sklada, s tem pa tudi promocija ciljev, med katerimi je svobodno gibanje kapitala eden najpomembnejših. Prizadeta je tudi moč razvitih držav, predvsem ZDA, ki imajo v skladu največjo kvoto.

Venezuela je ustanovila sklad FONDEN, ki razpolaga z 18 milijardami dolarjev, financira pa ga iz naftnih prihodkov. Lani so ti bili višji za petino in so dosegli 58,4 milijarde dolarjev, devizne rezerve pa so presegle 34 milijard dolarjev. Tako visoki prihodki so bili tudi povod za višji proračunski deficit, ta bo 3,8 milijarde dolarjev.

Kuba in Venezuela sta podpisali sporazum o začetku gradnje enajstih tovarn etanola, ki naj bi v nafti zamenjal svinčev tetraetil. Letos bosta državi skupaj izvedli 355 projektov v skupni vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Sodelovanje je v okviru regionalne integracije Alternativa Bolivariana para las Americas (ALBA), ki so jo sprožili leta 2004, za zdaj pa so vanjo vključene štiri države, Venezuela, Kuba, Nikaragva in Bolivija. Kubansko-venezuelska trgovinska menjava se je z 0,9 milijarde dolarjev leta 2000 povzpela v letu 2006 na 2,64 milijarde dolarjev.

100 milijard dolarjev po zaslugi zdomcev

Med sestankom BID je bilo tudi objavljeno, da je največji dotok tujega kapitala v Latinsko Ameriko iz pošiljk delavcev, ki so v preteklem letu domov poslali 62 milijard dolarjev. To je več kot neposredna direktna vlaganja ter zunanja pomoč skupaj. Največji delež so pošiljke mehiških delavcev, 23 milijard dolarjev. Ta vir je v Mehiki, poleg naftnih prihodkov in turizma, najpomembnejši vir prihodkov tuje valute. Tovrstni prilivi zrastejo vsako leto približno za 15 odstotkov, do leta 2010 naj bi dosegli celo vrednost 100 milijard dolarjev. Brez tega kapitala bi Mehika, posebno pa srednjeameriške države, bile v slabšem položaju. S tem denarjem se nad mejo revščine vzdržuje 8 do 10 milijonov družin, vendar pa so pošiljke še vedno v obliki majhnih vsot, med 100 in 200 dolarjev, ter praviloma tečejo zunaj bančnega sistema, ker je velik del delavcev ilegalnih priseljencev. To onemogoča legalizacijo finančnih tokov, znižanje stroškov, kontrolo in uporabo kapitala za načrtni razvoj. Zato ta kapital nima učinka, kot bi ga lahko imel, denimo, za odpiranje novih delovnih mest.

V Argentini pa so objavili podatek, da so multinacionalke lani zaslužile 4,121 milijarde dolarjev, kar je blizu 2 odstotka BNP in absolutni rekord vseh časov. Tako visokih dobičkov niso imele niti v času neoliberalnega modela v 90. letih prejšnjega stoletja. Kljub temu je Argentina v tujino plačala v zadnjih šestih letih le 10 milijard dolarjev za dividende, v primerjavi s 13 milijardami dolarjev desetletje prej. Največji skok v zaslužku so doživeli naftna industrija, rudarstvo, prehrambena in jeklarska industrija ter industrijski proizvodi. V zadnjem letu sta vidno napredovala bančni sektor in telekomunikacije. Obenem je v primerjavi z obdobjem takoj po krizi, ko je tuji kapital na hitro odtekal in tvegal velike izgube, opaziti, ponoven proces potujčevanja domače industrije. To se je zgodilo kljub globokim spremembam v politično-gospodarskem modelu.

Bolivijsko prestrukturiranje energetskega sektorja bo državi letos prineslo 2 milijarde dolarjev novega zaslužka od izvoza plina, v primerjavi z 250 milijoni dolarjev v preteklih letih. Vendar bo letos državna blagajna močneje obremenjena, saj so katastrofalne poplave povzročile škodo na tretjini cestnih povezav, 41 mrtvih in 71.000 prizadetih družin. Izgube znašajo 230 milijonov dolarjev. Škoda bo po oceni vlade za odstotek zmanjšala BDP, gospodarska rast pa bo nižja od predvidevane. Bolivija pričakuje zunanjo pomoč, da bi preprečila dolgoročne posledice, izbruh bolezni in povečanje revščine. Ob pomanjkanju sredstev je pričakovati, da bo morala opustiti nekatere socialne in izobraževalne programe in nameniti denar za obnovo.