Realnost slovensko-latinskoameriškega sodelovanja

Realnost slovensko – latinskoameriškega gospodarskega sodelovanja

Gospodarsko sodelovanje Slovenije z Latinsko Ameriko v letu 2006 ni doživelo vidnega kvalitetnega skoka. Ostaja še vedno ozek seznam podjetij, ki te odnose razvijajo. Latinska Amerika ni tradicija in tudi ni strategija slovenskega gospodarstva.

Evropska unija je v Latinski Ameriki prisotna, nekje bolj, drugje manj. Na eni strani imamo Mehiko in Čile, ki imata z EU podpisana sporazuma o brezcarinski menjavi. Podoben sporazum imajo tudi srednjeameriške države, vendar po gospodarski moči to ni za Evropo pomembna regija. Posebni področji sta Andska skupnost in Mercosur. To sta kompleksa z več sto milijonov potrošnikov, bogatimi naravnimi resursi in z Evropo komplementarnim gospodarstvom.

Z obema sklopoma potekajo pogajanja o brezcarinski coni. Za sedaj je napredek v pogajanjih zelo počasen, predvsem zaradi zastoja globalnih trgovinskih pogajanj, ki diktirajo evropsko strategijo. Evropa namreč ne želi preveč popuščati, če za to nima kompenzacije.

Zato pa se odnosi razvijajo v okviru ožjih programov, kjer je posebej potrebno omeniti Al invest. Vendar ta program ne more prepričati večjega števila gospodarskih subjektov za intenziviranje odnosov. Kljub vsemu so rezultati slovenskih podjetij, ki sodelujejo z Latinsko Ameriko, nadpovprečni, čeprav jih ni primerjati s tradicionalnimi latinskoameriškimi gospodarskimi partnerji kot Španija, ZDA, Nemčija, Francija, Švica, Italija itn.

Pa vendarle pripomorejo k diverzifikaciji malega slovenskega gospodarstva, ki se je v preteklih petnajstih letih navezalo na Evropo (tudi preveč) kot na popkovino, brez katere sedaj več ne bi moglo živeti.

Bodoči razvoj gospodarskega sodelovanja z Latinsko Ameriko, tudi z Azijo in Afriko, je predvsem odvisen od ambicioznosti lastnikov kapitala, širjenja obzorij in dojemanja novih priložnosti.

Po vsej verjetnosti pa lahko pričakujemo pomemben skok v sodelovanju Slovenije z Latinsko Ameriko takrat, ko bo tudi Evropska unija napravila kvalitetni preskok. Težko je pričakovati, da se bo slovenski kapital intenzivneje vključil s stare utečene tokove. Je pa za pričakovati, da se bo vključil, ko se odprejo nove možnosti, denimo novi regionalni sporazumi z Andsko skupino držav ali Mercosurjem. Toda ne smemo pozabiti, da Slovenija ni izkoristila niti dosedanjih priložnosti, ki so se ponudile v tem desetletju, tj. sporazumi z Mehiko in Čilom.

Čeprav Brazilija nima z Evropo podpisanega posebnega sporazuma, sodelovanje Slovenije s to državo napreduje bolj kot z drugimi državami. To kaže, da je možno uspešno sodelovati, če se strategija dobro pripravi.

Če poskušamo sistematizirati razloge slabega gospodarskega sodelovanja Slovenije z Latinsko Ameriko, jih moramo iskati v:

- Tradicionalno slabih političnih kontaktih, posledica različnih političnih prioritet. Slovenija ni več del nekdanje Jugoslavije in s tem tudi ne več aktivna članica Neuvrščenih. Slovenske politične prioritete so sedaj Evropa, Vzhodna Evropa, OZN in Nato. Slabi politični kontakti ne morejo biti katalizator dobrih gospodarskih odnosov.

- Slovenija je majhen trg in ni zanimiva za kapital iz Latinske Amerike, na drugi strani pa ima tudi sama malo kapitala za izvoz v Latinsko Ameriko.

- Komplementarnost gospodarstev pogosto ni dovolj pomemben dejavnik, da bi prispevala k večjem zanimanju slovenskih gospodarskih subjektov za Latinsko Ameriko (velike razdalje).

- Slovenski finančni trg še ni dovolj močan ali razvit, da bi viške kapitala samostojno plasiral v regije izven Evrope. Gre bolj za posnemanje. Naši borzni posredniki redkokdaj reagirajo drugače kot to počnejo posredniki v razvitih državah. Odločitve teh pa niso vedno v skladu z realnimi gibanji na trgih, temveč pogosto obremenjene z nasledstvenimi miselnimi vzorci in tipičnimi psihološkim reakcijam, ko gre za delovanje na finančnem trgu dežel v razvoju ali novoindustrializiranih držav.

- Neobstoj ali majhne slovenske izseljenske kolonije, razen v Argentini. Številne evropske države imajo priseljenske kolonije, ki so močan povezovalni člen. Številčno močna slovenska kolonija v Argentini pa ni dovolj finančno močna, da bi postala katalizator sodelovanja.

Na ta način gospodarsko sodelovanje slovenskih podjetij z Latinsko Ameriko ženejo naslednji dejavniki:

- Tradicionalni odnosi, ki so jih podjetja ali posamezniki razvili in ki jih vzdržujejo že desetletja.

- Nekatera podjetja so postala del mednarodnega kapitala in so preko central vključena v sodelovanje z Latinsko Ameriko (denimo LEK).

- Prave informacije, strategija in osebni motivi.

- Avanturizem in iskanje novega.

- Iskanje ekstraprofitov.