Argentina zahteva izročitev Isabele Peron

Argentina zahteva izročitev Isabele Peron
Argentinska sodnika sta zahtevala od Španije, kjer živi nekdanja argentinska predsednica, njeno izročitev; sodelovala naj bi bila z zloglasno paramilitaristično organizacijo AAA

Argentinska vlada je objavila, da je zahtevala od Španije izročitev Isabele Peron. To je že druga zahteva Španiji za izročitev nekdanje argentinske predsednice, ki je nasledila julija leta 1974 umrlega Juana Perona, dokler ni marca 1976 sama postala žrtev vojaškega udara in bila zaprta šest let in pol. Poznavalci menijo, da argentinska vlada nima dovolj dokazov in tudi ne pravne osnove, da bi Peronovo tretjo soprogo obtožili kršenja človekovih pravic. Kljub vsemu argentinski sodnik Nestor Oyarbide njeno povezavo poskuša dokazati posredno, preko nekdanje zloglasne paramilitaristične organizacije Antikomunistična argentinska aliansa (AAA), ki je delovala nezakonito in v povezavi ali z vedenjem najožjih vladajočih krogov. Povezavo s Peronovo vdovo je sodnik našel v nakupu velikih količin orožja v tujini, del katerega naj bi končal v rokah AAA.

AAA je bila ustanovljena leta 1973 in je v letu in pol ubila tisoč oseb. Vodil jo je minister za socialne zadeve Jose Lopez Rega, ki se ga je prijel vzdevek Kreolski Rasputin. Bil je Peronov dolgoletni sodelavec, zato nekateri menijo, da je ideja o ustanovitvi zloglasne AAA celo bila Peronova. Peron je bil tudi avtor tajnih dekretov, v katerih je bilo zapovedano, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti tistim, ki bi želeli vreči predsednika. Lopez Rega in Isabelin šef varnostnikov Rodolfo Almiron sta leta 1975 pobegnila v Španijo, slednji pa v španskem zaporu čaka na izročitev Argentini. Almiron je bil tudi v službi nekdanjega španskega premiera Felipa Gonzalesa, nekateri pa iščejo povezavo tudi z ukinjenimi španskimi posebnimi odredi GAL, ustanovljenimi za boj proti teroristom.

Isabela Peron, ki živi v blizu Madrida, meni, da gre za politično gonjo, njen odvetnik Linares Fontaine pa zagotavlja, da ni imela nič z omenjeno organizacijo. Jutri bo tudi formalno obveščena o drugi argentinski zahtevi po izročitvi. Po zaslišanju bo špansko sodišče odločilo, ali jo bodo priprli in izročili Argentini. Trenutno je pogojno na svobodi na osnovi prvega argentinskega zahtevka. Zaradi njenega slabega zdravja pa je mogoče pričakovati, da bo sodnik zanjo odredil hišni pripor. Peronova je že izjavila, da ne želi biti izročena.

Nekateri menijo, da za zahtevo stoji argentinski predsednik Nestor Kirchner, ker bi menda rad preusmeril pozornost javnosti od vsakdanjih problemov, predvsem zaradi rastoče stopnje inflacije, drugi pa so prepričani, da z vso zadevo ni povezan. Vendar je očitno, da je po Kirchnerjevem prihodu na oblast veliko več politične volje in podpore sodiščem, ki raziskujejo dejanja zadnje vojaške diktature in tudi druge kršitve človekovih pravic v Argentini. Predsednik Kirchner je nekdaj pripadal levi struji peronistov, imenovani Montoneros, s katerimi je bil Juan Peron v zelo slabih odnosih.